Župan z vizijo

Pri nas imajo vsi kandidati za župana vizijo.

Jaz bom volil nekoga, ki nima vizije, je pa dober organizator , zna mobilizirati ljudi, voditi akcije in najti denar.

Vizijo naše občine naj bi oblikovali občani; nekaj z direktno demokracijo, nekaj preko izvoljenih svetnikov.

Občina ni zasebno podjetje, kjer bi lahko top menežment uveljavljal svoje vizije.

Pokojni predsednik dr. Drnovšek je izjavil, da so ljudje z vizijo v bolnišnici za duševne bolezni. Malo je pretiraval. Po tem kriteriju bi marsikateri svetnik pristal v norišnici.

So pa bili politiki, ki so imeli vizijo. Benito Mussolini , znan kot duce, je želel povečati moč Italije in obnoviti Rimski imperij. Adolf Hitler , znan kot firer, je želel ustanoviti tisočletni Reich, z prevlado germanskega nadčloveka. Vladimir Ilič Lenin je videl v vizijah nov svet brezrazredne družbe, osvobojenega proletarca in permanentno svetovno revolucijo. Ameriški predsednik Donald Trump želi obnoviti moč ZDA kot svetovne sile z sloganom Amerika first. Problem je, da imata tudi Kitajska in Rusija voditelja z vizijo, ki pa je izključujoča z ameriško. Dobra podlaga za vojno.

  • Share/Bookmark

Reveži na oblasti

Nekaj podatkov o premoženju Slovencev:

Slovenska gospodinjstva imajo v bankah 40 milijard evro naložb.

Od tega imajo na 12,1 milijarde na tekočem računu.

1-5 milijard evrov je v nogavicah ( skritih doma).

Podatki o naložbah v zlato, podatki o bančnih oazah niso znani.

Vrednost nepremičnin je pred indeksacijo 122 milijarde evrov. 6,098.698 je vseh nepremičnin, od tega je 1,161.960 stavb in 1,793.956 delov stavb ( stanovanja). Število vseh lastnikov nepremičnin je 1,180.095. Nepremičnine v tujini ( Hrvaška, Avstrija…) niso vključene.

Če se malo poigramo z vrednostmi, ki pridejo na zaposlenega (850.000 zaposlenih), dobimo naslednje podatke:

sredstva na bančnem računu 14.000 evro

premoženje v bankah 47.000 »

vrednost nepremičnin 147.000 »

denar v nogavicah 1000-6000 »

Pa poglejmo naše politične prvake:

Predsednik vlade Marjan Šarec: hiša 90.000 , zemlja 45.000

Miro Cerar. Hiša , 118.000 prihrankov

Bratuškova : pol hiše 100.000 , avto 6000 , prihranki 9000

Tudi drugi so reveži. Vsi imajo stanovanje ali hišo po gursu vredno nekje v povprečju vrednosti nepremičnin. S prihranki pa odstopa le Samo Fakin z 85.000 evri, pa je skoraj pred upokojitvijo z delovno dobo top menežerja.

V sredstvih javnega obveščanja so podatki o premoženju ministrov pomanjkljivi in nedosledni.

Vendar lahko ocenimo takole na palec, da po premoženju ne izstopajo od povprečnega zaposlenega, ne glede na to, da so po izobrazbi, delovnem mestu, plači sigurno nad povprečjem.

Zato se lahko vprašamo:

Kaj so delali z denarjem, da so tako malo ustvarili?

Ali pa drugače; kako so uspeli premoženje skriti pred PKK?

Vprašamo se lahko tudi drugače: Kaj bodo storili za narodov blagor, ko pa niso znali poskrbeti niti za sebe? In ali ne bodo hiteli polniti svojo malho ,ko so pri koritu, da nadoknadijo zamujeno. Službe po poteku mandata tako ne bodo dobili, če si niso uspeli zamrzniti delovnega mesta ali niso naredili kaj dobrega za vplivne lobiste.

V rajnki Avstroogrski so bili vaški župani le bogati kmetje ali gostilničarji. Govorilo se je, da so dovolj premožni, da bodo lahko neodvisni in ne bodo izkoriščali države za svoj žep.

  • Share/Bookmark

Plačilna neenakost – zloraba statistike

Še vedno je plačna neenakost med spoloma. V EU je razlika med boljše plačanimi moškimi in slabše plačanimi ženskami 16 %. V Sloveniji smo bliže skandinavskemu modelu in ta razlika znaša le 6 %. V Avstriji, Nemčiji, Angliji, Češki… predstavlja razlika v plači preko 20 %.

Svinjarija! Mačističen šovinizem! bi na hitro zaključili.

Vendar pa je potrebno pojasniti, da je za enako delo plačilo enako, neodvisno od spola. V nekaterih državah poznajo skrajšani delovni čas, v nekaterih ni otroško varstvo subvencionirano, v nekaterih je tradicionalna vloga ženske kot matere in gospodinje še vedno dominantna. Ženska, ki ji je primarna družina, se ne posveča toliko svoji poklicni karieri in zato ostaja na manj zahtevnih in manj plačanih delih, kar seveda močno vpliva na povprečno plačo žensk in iz tega razvitih političnih zaključkov o neenakosti spolov.

Po enaki logiki lahko zaključimo, da so pri nas kršene ustavne pravice o enakosti, saj je povprečna plača v Prekmurju za 20 % nižja od Ljubljančanov. Tudi javni sektor je plačan boljše od zasebnega

za 26 %. Če bi vodili statistiko plač po narodnosti, bi lahko dokazali, da so Bosanci slabše plačani od Slovenca ( o tem, kakšno delo kdo opravlja, zamolčimo). Zanimiva je plačna neenakost po starosti. Povprečna plača v skupini 15 24 let je 1.110 evrov, v starosti 35 – 44 let 1.712 , v starosti 55- 64 let 1.902 evra. Plačilna diskriminacija mladih je s tem dokazana, če ne bi vedeli, da so mladi šele na začetku poklicne karieri in da pri nas minulo delo predstavlja kar znaten vpliv na osebni dohodek. Najboljše pa so plačani delavci stari nad 65 let. Ti zaslužijo v povprečju 3.460 evro. Seveda  vemo, da pri tej starosti delajo le tisti, ki imajo lepe, dobro plačane službe. Vsi ostali razmišljajo, kako čim prej v pokoj.

Naštel sem nekaj primerov, ki lahko statistiko zlorabimo za politične cilje. Tudi pri plačni neenakosti spolov je podobno.

Rezultat iskanja slik za slike plača

  • Share/Bookmark

Dan mrtvih – praznik kulture do pokojnih

Dan mrtvih – praznik kulture do pokojnih

Vse kulture častijo pokojne. Bolj ko je ta arhaična, močnejše in strožje je to čaščenje. Cerkev , ki ne priznava mrtvih, saj verjame v posmrtno življenje s vstajenjem, noče slišati o prazniku spomina na mrtve, pač pa govori o prazniku vseh svetnikov. Vendar se v ljudstvu ta inovacija ni prijela, saj se vendar na dan mrtvih ( 1. novembra) spominjam umrlih svojcev, prijateljev , znancev in ne svetega Avguština, svetega Slomška in drugih svetnikov.

Odnos do umrlih je imel v starih kulturah pomemben vpliv na realno življenje; na varnost, blagostanje in srečo skupnosti; pa naj je šlo za pleme ali družino. Odnos do pokojnih se je manifestiral tudi v molitvi, številu svetih maš, urejenosti groba, število sveč in cvetja. Po teh pokazateljih je merila naš odnos do pokojnikov naša okolica. Zato samo misel na pokojnika v skritem kotičku naše duše ni dovolj.

Slovenci cenimo svoje pokojne in to ceno pokažemo tudi navzven, še posebno na 1. november.

Zakaj bi se morali tega sramovati? Zakaj bi postavljali vprašanje smiselnosti dragega cvetja, ki ga bo že drugo jutro uničila slana? Zakaj vprašanje števila sveč?

Mnogo cvetličarjev in svečarjev živi za ta praznik, ki daje kruh tisočim. Cvetje se goji v rastlinjakih in zaradi njega ni nič manj pšenice, krompirja. Morda le nekaj solate.

Problem sveč in odpadne plastike je nastal šele takrat, ko se je država odločila, da je to poseben odpadek, ki se mora ločeno zbirati, za kar je določila nekaj zasebnih koncesionarjev. In ker predelava praktično ni mogoča brez sežiga ( ali kakšnega podobnega procesa), se ta odpadek nabira, ker ni dovolj cekina za sežig v tujini. Vendar smo sveče prižigali že davno pred plastičnim ohišjem, ko je bilo pokopališče ponoči še videti v migetajočih lučkah kot velika novoletna jelka.

Država naj najde cekin ali prepove plastiko v nagrobnih svečah.

Prižiganje sveč pa naj nam pusti, saj sega ta navada daleč v zgodovino in ima simbolni pomen.

Namesto ponosa zaradi našega odnosa do pokojnih, nam oklicane in samooklicane elite nabijajo vest z ekologijo, ekonomiko, gospodarnostjo in nam ponujajo ameriški model pokopališč.

V Svetu 24 sem prebral, da je Slovenija tretja državo na svetu po številu prodanih nagrobnih sveč na prebivalca. Iz konteksta članka nisem razbral sporočila, da smo ponosni na uvrstitev .

Danes sem na pokopališču naletel na prodajalce malih papirnih zastavic, ki bi naj nadomestila svečo. Naj te papirne zastavice zataknem v grob svojih staršem? V marmornato ploščo zastavica ne gre. Ponesrečen projekt!

Število sveč na grobovih je bilo merilo ugleda posameznika in moči še živeče družine s svojci, ki so s prižiganjem sveč manifestirali vitalnost in moč.

Ko greš zvečer po pokopališču in vidiš gomilo v temi ali pa na njej brli ena samcata skromna svečka, ti je jasno, da tu počiva nekdo, ki nima več svojcev ali pa je od njih pozabljen.

  • Share/Bookmark

Jamranje Slovencev

Slovenci radi slišimo stereotipe, da smo pridni, pošteni, delavni. Da smo pijanci , razgrajači ( včasih si v kampih Slovenca našel tam, kjer je bil kraval in kaljenje nočnega miru), tudi pretepači še nekako toleriramo. Na tisto navijaško: Kdor ne skače, ni Slovenc! Smo že kar ponosni. Manj radi poslušamo, da smo depresivci, cagavci, foušljivci, nagnjeni k samomorilstvu.

Da nismo samozavestni, podjetni in optimistični, nam očita kapital. Politiki, predvsem osamosvojitelji pogrešajo domoljubje. V javnosti se pojavljajo prizadevanja, da bi iz Slovenca naredila Američana. Zapovedan je optimizem, napihovanje, samozavest, tekmovalnost.

Napaka ! Bodimo to, kar smo. Slovenci, ki so svoje značajske poteze pridobili skozi tisočletje, ko so se borili za svoj obstoj z Germani, Romani in Huni, z narodi, ki so bili nesporno številnejši in vojaško močnejši. Evolucijsko ne bi preživeli z napihovanjem pred močnimi sosedi. Odločili smo se za taktiko breze, ki se spretno upogiba v viharju. Imeli smo se za pacifiste, skrbeli za etično čistost ( imeli smo srečo, da se gospodar ni rad mešal z služinčadjo), bili smo skromni, poudarjali smo svojo pridnost in poštenost ( odlika delavcev in služinčadi), predvsem pa jamrali, da nam gospodar ne bi vzel kaj več. Ne vem, zakaj bi tiste lastnosti, ki nas delajo posebne, morali zasmehovati.

Pri Slovencu jamranje ni izraz obupa. Jamra zato, da mu ne bi naložili več dela, več davka, da bi pridobil iz statusa siromaka kakšen odpustek in da mu sosedi ne bi bili nevoščljivi. Ko sem nekoč povprašal neko sodelavko iz Kozjanskega ( ko je bilo to še nerazvito), zakaj ne jamra, mi je odgovorila: Nismo tako bogati, da bi lahko jamrali in na takšen način prikrivali svoje blagostanje!

Malo je ostalo tudi od katoliške vere, ki je pozivala k skromnosti in ošabnost uvrstila med sedem poglavitnih grehov. To je ljudstvo ponotranjilo z rekom: Lastna hvala, cena mala!

Seveda pa ta jamrajoči Slovenec ni pesimist. Gradi si hišo, pridobiva znanja, varčuje za jutri, uresničuje projekt moji otroci na poti do zvezd. Le o optimizmu ne govori veliko. Ker je tekmovalen ( vendar tega ne kaže), je zavisten , ko ga drugi prehitevajo. Znan kmet trdi, da je foušija gonilo napredka. Ko vidiš, da sosedu bolje rodi, zaradi zavisti opazuješ, kaj nekaj počne in ga skušaš posnemati, da ne bi ostal zadaj. Torej tudi tekmuješ.

Nevoščljivost ni slovenska posebnost. Le zaradi majhnosti prostora tistega, ki izstopa, poznamo in mu zavidamo še posebno, če vemo, da je npr. v osnovni šoli bil bistveno slabši od nas.

Zato je tudi takšen gnev na tranzicijske tajkune.. Skoraj vsi bogataši so do prvih milijonov prišli na sumljive načine. Vendar so dogodki in osebe tako oddaljene, da je duh nevoščljivosti oslabel. Za drugi, tretji rod bodo naši tajkuni enostavno bogata in cenjena elita . Nas pa bodo vnuki spraševali: Dedi, kje si bil, ko se je delilo družbeno premoženje?
Domoljubje je tudi ponos na naše zgodovinsko pridobljene značajske poteze, kamor spadajo tudi skromnost, jamranje in navidezna defenzivnost.

Naši Južni brati, ki so se sami imeli za nekaj več ( bili so jebači, mašinski inženiri, kapetani, heroji, vojniki, napihovalci ( za novac nema problema) in nastopači) so nas kar dobro poznali, saj so naše jamranje razumeli kot sredstvo za prelisičenje nasprotnika.

Biti navidezno majhen in se skriti v množici, je uspešna taktika preživetja za šibke v evolucijskem boju za obstanek.

Rezultat iskanja slik za jamranje slike

  • Share/Bookmark

Vpliv trga na ceno

Dokaz, kako prosti trg zvišuje cene

Država je na pritisk ekonomistov in naftarjev sprostila cene goriv, razen bencin in nafta sta še vedno pod kontrolo. Kurilno olje in nafta sta praktično isto, kar so vozniki starih dizlov pridno koristili.

Dvig cene kurilnega olja v pol leta je 25 % ( se prosto oblikujejo)

Dvig cene nafte je v enakem obdobju 5,4 % ( cene so pod kontrolo države).

Pa naj še kdo reče, da prosta konkurenca na trgu uravnava cene ! Kartelni dogovori jo višajo brez slabe vesti, če je le proizvod ljudstvu potreben in nujen. In kurilno olje je, saj reveži nimajo pasivnih hiš in nimajo znanja in denarja, da bi koristili subvencije eko sklada. Te subvencije so za bogate, ki bi si projekt realizirali tudi brez državne pomoči.

Država je kot Bog. Daje tistemu, ki že ima.

  • Share/Bookmark

Revolucija in kontra revolucija

Slovencem manjka samozavesti . Osamosvojitelji še vedno bolujejo za kompleksom drugega moža, saj se še vedno borijo, da demonizirajo bivšo Jugoslavijo in takratni režim. Bistvo predvidene domovinske vzgoje je v tem, da utrdi pomen osamosvojitve in zagotovi politično rento osamosvojiteljem. Nekaj v duhu »dostignuča i tekovine NOB«.

Zadnjič sem gledal oddajo Pričevanja. Gost dr. Granda je povedal, da so Slovenci vedeli za povojne poboje, kje so morišča in kdo so morilci. Mislim, da je resnica nekje vmes. Mi, ki nismo bili dovolj »zavedni«, smo za poboje vedeli. O tem se je govorilo v zarotniških krogih, pol legalno. Tisti » ta zavedni« pa o tem niso vedeli veliko, niti o tem niso hoteli vedeti, saj je naše pokazalo v slabši luči od pričakovanj. Podoben pojav najdemo tudi v sodobni družbi. Goreči pripadniki politične stranke odklanjajo vse, kar bi vrglo slabo luč na njihove voditelje. Dejstva pripisujejo podtikanju nasprotnikov, oz. v preteklosti ostankom reakcionarjev. Danes so to komunisti pod taktirko velikega mojstra »Palčka iz Murgel«.

Resničnih zgodb v stilu Pričevanja, ki bi segale do srca, bi lahko našli med odpisanimi, med zasvojenci, ki so verjeli v socializem in Jugoslavijo, med opeharjenimi delavci. Žal njihova sporočila ne spadajo v predvideno terapijo zdravljenja kompleksa drugega moža.

V borbi za resnico, drugačno resnico, vedno povemo le tisti del zgodbe, ki gre v prilog avtorjevi tezi.

Slepomišenje okoli narodno osvobodilne vojne , da je šlo zgolj za osvoboditev, je neresno. KPJ, oz. KPS, ki je vodila vstajo, je zasledovala dva cilja: osvoboditev in revolucijo .

Vedela je, da bodo njeni nasprotniki skušali z vsemi sredstvi onemogočiti proletarsko revolucijo ( tudi z oboroženimi vpadi in diverzijami, kar spada danes v sklop terorizma) in da je pametno izkoristiti pravi trenutek za likvidacijo potencialnih in dejanskih nasprotnikov. V tovrstno strategijo lahko danes uvrščamo etično čiščenje Hrvaške v domovinski vojni, mednacionalno vojno v Bosni, naše izbrisane, lustracijo…

Motivi partizanov so bili zelo različni. Del komunistov ( skupaj s španskimi borci) se je zatekel v gozdove in ilegalo pred aretacijami Gestapa, del naprednjakov je šel v boj zaradi patriotizma ( boja proti okupatorju), del kot pobeg pred nemško mobilizacijo za fronto v Rusiji, del je bil v NOV tudi mobiliziran. Cela paleta motivov. Seveda pa so reveži pričakovali, da se po vojni ne bo ponovil znan scenarij, ko v vojni gredo naprej reveži, aristokracija pa ostaja v zaledju ( v štabih, skladiščih, kuhinji…) in v miru pade komanda: Na levo na okrog! Po štirih letih vojskovanja hlapec ni hotel ostati hlapec. Poleg ideološkega naboja ideje komunizma in sistematskega političnega delovanja partije, je v narodu bilo dovolj nakopičenega gneva za razvoj revolucije. Posebno v Italiji, Franciji in Grčiji so morali domači demokrati napeti vse sile, tudi ob pomoči zaveznikov, da so ljudstvo potisnile v ustaljene kolesnice.

Ne vidim pravega razloga, da bi se partizanstvo moralo sramovati in zanikati svoje revolucionarno poslanstvo.

Podobno sprenevedanje je tudi pri kolaborantih. V oborožene enote so se vključevali slovenski fantje iz sovraštva do komunističnega antikrista, zaradi bega pred nemško in pozneje partizansko mobilizacijo, zaradi obrambe domačega ognjišča ( vaške straže) pred partizani, zaradi pritiska klerikalno vaškega okolja, zaradi pomena in zaslužka ( revež je dobil obleko, hrano, puško in plačo).

Idejni vodja oborožene kolaboracije je bil del RKC( Ljubljanska nadškofija), saj je dobro vedel, da bo z zmago partizanov konec stare klerikalne družbe in moči cerkve. Za njo je bila borba proti partizanom predvsem protirevolucija in posredno borba za staro družbo: torej za meščansko demokracijo z vsemi privilegiji. Če bi ne bilo v tej borbi sodelovanja z okupatorjem ( pod njegovim poveljstvom in z njegovo pomočjo) , bi bila teza o državljanski vojni verjetna. Tako pa je šlo za kolaboracijo z okupatorjem, kar vsi narodi v zgodovini uvrščajo med narodno izdajo. In to ne glede na poznejši potek dogodkov. Judež ostaja judež, pa če so njegovi nameni še tako dobri.

Politična sprava bi bila morda lažja, če bi glavna antagonista priznala svojo vlogo v celoti in ne le v delu, ki jima gre v tem trenutku v prid.

Partizanstvo ( idejni vodji) je imelo za dolgoročni cilj spremembo takratne družbe in do tega cilja so šli preko borbe z okupatorjem ( osvoboditev) in domačimi izdajalci . Torej preko narodno osvobodilnega boja v širšem pomenu besede.

Del meščanske elite na čelu z RKC pa je spoznal pogubnost realizacije ciljev partizanstva za njihov položaj in pomen. Zato je skušal oslabiti partizansko gibanje in se ob vkorakanju zaveznikov ( predvsem Angležev) v naše kraje predstaviti osvoboditeljem kot resna vojaška sila, ki bo participirala v novi oblasti. In za ohranitev privilegijev so bili pripravljeni v borbi proti partizanom priseči Hitlerju in mu aktivno služiti ( pa čeprav z figo v žepu). Kakorkoli že iščejo argumente ( borba proti totalitarizmu, borba za demokracijo in človekove pravice) izven konteksta časa, ostaja madež kolaboracije, torej izdaje.

Da pa se preko osvoboditve skušajo doseči tudi politični cilji, ni nič novega.

Tudi v naši osamosvojitvi , o kateri so se odločali državljani Slovenije plebiscitarno, smo v paketu z osamosvojitvijo menjali politični sistem, demonizirali Jugoslavijo in samoupravni socializem, razgrabili družbeno lastnino, izvedli denacionalizacijo, odpisali potencialne nasprotnike iz vrst neslovencev, skratka pravo »kontra revolucijo«. Le da so bili tokrat komunisti bolj pametni. Z aktivno vlogo v procesu osamosvajanja so se izognili lustraciji in si zagotovili mesto in vlogo v novonastalih elitah. Takšne modrosti in premetenosti nadškof Rožman ni premogel.

Večkrat slišano jamranje demobiliziranih borcev ( od partizanov do osamosvojiteljev), da so razočarani in da se niso borili za takšno Slovenijo, je nepomembno. Za vsakim bojem so idejne sile z svojo računico in s svojim poslanstvom. Borec je le izvajalec te politike, za kar se ga motivira z vsemi sredstvi in obljubami. V miru, ko se običajno njegov položaj ne spremeni ( zboljša) , vsaj večini ne, sledi razočaranje.

Rezultat iskanja slik za kolaboracija slike

  • Share/Bookmark

Manjšinska ali večinska vlada?

Večinska vlada je vlada, ki so jo sestavile stranke , ki imajo večino v parlamentu. V primeru, da bi se poslanci odločali po svoji vesti, je dilema večinska – manjšinska brezpredmetna. Poslanci podprejo zakon, če smatrajo da je dober predvsem za narod ( ali večino) in ne prvenstveno za stranko, za njihove lobije ( omrežja) in njih osebno. Če pa so v strankokraciji prvenstveno v ospredju interesi stranke, v opoziciji na primer , da vladi ničesar ne uspe in da bomo na naslednjih volitvah mi postali »kalif namesto kalifa«.Do takrat vlečemo ročno zavoro in vpijemo, da avto nikamor ne gre, ker je voznik zanič. Ko pa pridemo na oblast, so zaželene samo pozitivne informacijske vibracije, ko se iz vsakega malega uspeha naplete veličastna zgodba o uspehu.

V takšni politični kulturi je pomembno, da je vlada večinska in da z partijsko ( strankarsko) disciplino producira predpise in zakone. Pri tem ne razmišlja, kako jih bo implementirala. Najraje jih sprejema po hitrem postopku, da se javnost preko civilnih in interesnih iniciativ ne predrami in uigrano proceduro ne zmoti. V takšni politični kulturi je pomembno, kdo kaj predlaga in ne kaj predlaga.

Manjšinska vlada, ki nima zagotovljenega glasovalnega stroja, pa mora podporo poiskati tudi pri delu opozicije. Ko gre za socialno politiko npr. pri Levici in ko gre za privatizacijo in druge podobne ukrepe neoliberalizma pa pri npr. Novi Sloveniji. Pri SDS so že napovedali padec vlade, kar pomeni, da ne bodo umaknili roko iz ročne zavore. Strankarska disciplina pa je tudi tako močna, da ne bo nihče izskočil pri glasovanju iz trde strankarske usmeritve.

Manjšinska vlado bo lahko učinkovita in stabilna le, če bo Šarec uspel preseči obstoječo politično kulturo strankokracije.

Ima kar nekaj možnosti. Je delaven, vztrajen, dosleden, brez hipoteke preteklosti . Je aktiven vernik, brez sovraštva in maščevalnosti do »boljševikov, titoistov in jugoslovanerjev. Ni družbeno razdiralen. Pri delu zahteva vestnost in natančnost, kar so potrebne lastnosti »prvega uradnika«. Očitno ni spletkar in intrigant. Dogovorov se drži. Tudi tistih,sklenjenih na štiri oči. To daje sodelavcem občutek zaupanja, krepi pripadnost kolektivu in njegovim ciljem. Poklic igralca mu zagotavlja dovolj znanja, da se bo v vlogo predsednika vlade dobro oživel.

Zna biti, da bo Marjan Šarec presenetil in vlogo predsednika tudi odlično uprizoril.

  • Share/Bookmark

Navadni gabez ( Symphytum officinale )

Iz lekarne strica Marča

NAVADNI GABEZ ( Symphytum officinale )

Botanika

Navadni gabez je rastlina trajnica z sočnimi , razraslimi listi , krhkim steblom in močno korenino. Korenina je krhka, temno rjave ali črne barve z svetlo ( belo) sočno sredico. Cvete od maja do avgusta. Cvetovi so zvončasti, umazano bele, rožnate ali vijoličaste barve.

Rastlina raste po vsej Evropi. Najbolje uspeva na vlažnih prostorih ob jarkih, živih mejah, potokih.

Zaradi razvejanih korenin je gabez težko zatreti. Kmetovalci ga doživljajo kot trdovratni plevel, ki krade vlago ostalim rastlinam.

V ljudskem zdravilstvu je gabez priznana zdravilna rastlina. Uporabljajo se listi in korenina. Korenine nabiramo spomladi ali v jeseni, saj so takrat najbogatejše po vsebnosti učinkovin ( alantoin). Ker so korenine zelo sočne, se težko posušijo. Narežemo jih vzdolžno na zelo tanke lističe in jih previdno sušimo na dovolj zračnem prostoru.

Zelo je cenjen za zdravljenje ran, zlomov, udarcev, s polaganjem gabezovih obkladkov. Zdrobljeno korenino namočimo v vroči vodi, da nastane kašasta zmes. To zmes damo na gazo in jo položimo na rano. Obkladek menjamo na 2 do 4 ure. Richard Willfort priporoča gabezovo mazilo, ki ga dobi z segrevanjem korenin na vroči svinjski masti. Še boljša je mast jazbeca. Glede na dejstvo, da alantoin, ki je glavna učinkovina, ni topen v oljih in maščobah, je učinkovitost maceratov in tovrstnih mazil vprašljiva.

Prevretek ali čaj iz listov in korenin se je uporabljal pri želodčnih težavah ( driske, griža, katar, krvavitev v želodcu ), pri bronhialnih težavah, pri pljučnici, pri krvavih izpljunkih, pri menstrualnih težavah, pri težavah z ledvicami, gripi . Pijemo 2-4 skodelice čaja po požirkih. Pri vnetem grlu priporočajo grgranje gabezovega prevretka.

Toliko iz ljudskega zdravilstva. Danes je gabez za notranjo uporabo prepovedan, vsaj vsebuje pirolizidinske alkaloide, ki so strupeni in celo rakotvorni. Preko kože je vnos teh strupov v organizem manj kot 5 % glede na pitje čaja in je zato gabez še vedno dovoljen za zunanjo uporabo ( mazila, masažni geli, obkladki). Uporaba naj traja največ 14 dni brez prekinitve in največ 40 dni na leto. Pirolizidinskih alkaloidov je gabezu 0,02-0,2 %( največ v koreninah) in se zelo počasi absorbirajo skozi kožo. Dovoljena dnevna koncentracija PA je 10 mikro g.

Zato je pomembno, da se pri uporabi gabeza izogibamo rastlinam, ki tudi vsebujejo PA ( pirolizidinski alkaloidi), kot je npr. evkaliptus, da ne prekoračimo predpisano koncentracijo ), ker se koncentracije seštevajo. Ker gre pri pirolizidinskih alkaloidih (PA) za različne spojine, so tudi smrtne doze (LD50) različne: od 180 do 1500 mg/ kg telesne teže. Strup se izloča iz organizma preko urina. Nevarnost PA ni toliko v akutni zastrupitvi ( LD so kar visoke), kot v dolgoročnem delovanju na jetra ( nastajajo lezije) in večja verjetnost tvorbe tumorjev ( več letna uporaba).

V kozmetiki, kjer gre za večletno neprekinjeno rabo, se največkrat uporablja kemijsko čist alantoin. Lahko pa se tudi s posebnimi postopki odstranijo pirolizidinski alkaloidi. Tudi selekcija vzgoje gabeza gre v smer novih sort, ki ne vsebujejo teh škodljivih snovi.

V času alternativne znanosti je prav, da spoznamo tudi mistično energijsko in magijsko delovanje gabeza.

Gabez je rastlina, ki vas bo varovala in zagotavljala varno potovanje, če jo imamo s seboj.

V sebi ima namreč energijo udobja, miru, zato nas bo zelo dobro energetsko podprl, da ne bomo v stresu in strahu. Lahko imamo pri sebi korenino ali suhe lističe, lahko z njimi tudi meditiramo. Kakorkoli bo že prisoten gabez v naši bližini, nas bo umiril, da se bomo lažje in boljše odločali za prihodnost.

Ritual s kopeljo iz gabeza si pripravite takrat, ko želite izboljšati počutje. Primeren pa je tudi za čaranje za ljubezen. Pripravite si prevretek iz gabeza in ga zlijte v kad z vodo. Pomešajte in se z mislimi, kaj bi želeli izboljšati na področju ljubezni, namočite v gabezovo kopel. Prosite gabez, naj vam pomaga pri vaši nameri. Za ljubezen si zraven prižgite svečko rožnate barve, za zdravje pa zeleno. Včasih so se dekleta kopala v gabezu misleč, da se bo zaradi učinkovitega celjenja ran zarasla tudi deviška kožica

Glede na to, da vsebuje energijo obilja in blagostanja, se uporablja tudi pri čaranju za denar. Če boste liste gabeza ovili okoli denarja in ga tako pustili čez noč, da se denar ‘marinira’ v gabezovih listih, se bo kmalu povečala vsebina v denarnici. Druga možnost pa je, da posušene 3 lističe gabeza spravimo v denarnico in pustimo naravi, da opravi svoje. Nekoč je bil gabez zaradi tega zelo priljubljen tudi med kockarji in igralci na srečo.

Aktivne sestavine in učinkovine

Najpomembnejša sestavina je alantoin (0,6 do 0,8% v marcu, nato se vsebina stalno zmanjšuje). Poleg tega vsebuje do 6,5% taninov, klorogene kisline, kafeove kisline in holina ter pirolizidinalkaloida. Ugotovili so, da so triterpenoidi izobanerenol in β-sitosterol. Ugotovljene so bile zelo majhne količine alkaloida Symphytocynoglossin, Consolidin (Glikoalkaloid) in Consolicin.
Nadalje so bili ugotovljeni: silicijev dioksid, smola, 1 do 3% asparagin in malo eteričnega olja.

Korenina gabeza vsebuje 0,6-4,7% alantoina , polisaharidne sluzi (okrog 29%), sestavljene iz enot fruktoze in glukoze, fenolne kisline, kot so rožmarinska kislina (do 0,2%), klorogenska kislina (0,012%) in kafenska kislina (0,004%) in α-hidroksi kafeinska kislina , glikopeptide in aminokisline in triterpenske saponine v obliki monodemozidnih in bidemozidnih glikozidov na osnovi aglikonov hederagenina (npr. simfiotoksid A), oleanolno kislino in litospermično kislino.

Korenina gabeza se prav tako sestoji iz pirolizidinskih alkaloidov z 1,2-nenasičenimi strukturami nekinških obročev, skoraj v celoti v obliki njihovih N-oksidov, od katerih so glavni 7-acetilintermedin in 7-acetilikopamamin skupaj z manjšimi količinami medmedina, likopomina in simfitina . Celotna količina pirolizidinskih alkaloidov, ki so jo podali različni avtorji, se razlikuje od 0,013% do 1,2% .

Terapevtske lastnosti zdravila iz gabeza temeljijo na njegovih protivnetnih in analgetskih učinkih. Gabez spodbuja tudi granulacijo in regeneracijo tkiva ter podpira nastanek kalusa . Vendar pa ključne sestavine, ki določajo aktivnost ekstraktov gabeza in njegovi molekularni mehanizmi delovanja, niso popolnoma pojasnjene. Alantoin in rožmarinska kislina sta verjetno osrednjega pomena za njegove farmakodinamične učinke .Nekateri avtorji omenjajo tudi holin.

Alantoin

je glavna učinkovina gabeza in je oksidacijski produkt sečne kisline. Je bel prah. Tališče ima pri 230 st.C in pri tej temperaturi že termično razpada. Zato ni primerno praženje gabeza na vroči masti. Topen je v vodi ( 4 g/ 100 ml vode ), še bolje v vroči vodi. Slabše je topen v alkoholu ( 0,57 g/ 100 ml). V dietil etru je netopen. Netopen je verjetno v nepolarnih topilih, tudi v rastlinskih oljih. Zato so oljni macerati gabeza najbrž neučinkoviti. LD50 je 5000 mg/ kg telesne teže ( praktično nestrupen). pH vodne raztopine je 4,5-6.

Alantoin se uporablja kot sestavina za kozmetične proizvode, saj ima vlažilni in keratolitični učinek (poveča navlaženost zunajceličnega matriksa ter pospešuje odluščenje vrhnje plasti mrtvih celic). Tako naredi kožo mehkejšo, pospeši pa tudi delitev celic in celjenje ran. Ker tvori kompleksne spojine z nekaterimi dražilnimi snovmi, zagotavlja tudi antiiritantski in zaščitni učinek.

Uporablja se v zobnih pastah, ustnih vodicah in drugih izdelkih za ustno higieno, v šamponih, balzamih za ustnice, izdelkih proti mozoljavosti, izdelkih za zaščito pred sončnimi žarki, čistilnih losjonih, kremah in drugih kozmetičnih in farmacevtskih proizvodih.

Uporaba:

Kreme, losjoni (emulzije olje v vodi), deodoranti, kreme za sončenje in po sončenju: 0,5 – 2,0 %

Mazila, balzami za ustnice (ali emulzije voda v olju): 0,05 – 0,25 %

Rožmarinska kislina je ester kavne in 3,4-dihidroksi fenil mlečne kisline. Deluje protivnetno, antioksidativno in protimikrobno. Nahaja se v gabezu, rožmarinu, poprovi meti, timijanu, žajblju. LD 50 je 561 mg/ kg teže. Torej ni izrazito toksična. Pomembno pa je, da je njen razpolovni čas zelo kratek ( 8 minut) in razstrupljanje poteka zelo hitro. Je rumenkast prah, dobro topen v vodi ( 1 mg/ ml) in v alkoholu. V dietiletru je netopen. Predvidevam, da je slabo topen v oljih in zato macerati rožmarina ne vsebujejo zadosti ražmarinske kisline, ki je pomembno protivnetno sredstvo. Tališče je 171 st.C

V kozmetiki se uporablja tudi kot sredstvo proti izpadanju las in za zdravljenje herpesa. Nekatere raziskave ugotavljajo velik potencial rožmarinske kisline tudi pri zdravljenju raka.

Holin

je kvarteren nasičen amin v kationski obliki in spada med vodotopna esencialna hranila. Je bel prah, s tališčem 305 st.C, dobro topen v vodi. Holin učinkuje na krvni obtok tako, da širi žile in s tem poveča prekrvavitev. Ocenjuje se, da na takšen način pomaga pri celjenju ran, saj so raziskave pokazale, da čist alantoin ni tako učinkovit. O njem govorita Richard Willfort in H. Neuthaler v svojih knjigah, medtem pa avtorji internetnih povezav o holinu ne govorijo.

Uporaba gabeza

Priznana medicinska aplikacija:

  • Komisija E priporoča le zunanjo uporabo pri podplutbah, stiskih, udarcih”. Učinek je “protivneten” in “spodbuja nastajanja kalusa (celjenje)”.
  • ESCOP( Evropsko znanstveno združenje za fitoterapijo) priporoča naslednjo uporabo:
    zunanje pri oteklinah in bolečinah sklepov in mišic; poleg tega pri osteoartritisih sklepov, akutnih bolečinah v hrbtu, mišičnega seva, modricah in izcedkih, bolečih kitah, tendinitisu in artritisu.
  • HMPC ( Odbor za zdravila rastlinskega izvora) je klasificiral korenino gabeza kot tradicionalno zeliščno zdravilo.

Na splošno se pripravki uporabljajo kot sredstva za celjenje ran, zlasti za počasi celjene rane, zlomljene kosti, tendinitis ali oteklin. Uporaba je običajno zunanja in je v obliki mazil, gelov in obližev. Ti pripravki delujejo protivnetno, analgetsko in spodbujajo nastanek kalusa. Zdi se, da so sestavine alantoin, rožmarinska kislina, sluz in verjetno tudi glikopeptid odgovorni za klinično dokazan učinek.

Gabez se večinoma uporablja v mazilih in gelih, pogosto v kombinaciji s šentjanževko , ognjičem , arniko , ameriškim slamnikom in poprovo meto .
Kytta mazilo vsebuje (izključno) alkoholni ekstrakt iz svežih korenin.
Pri zunanji uporabi se škodljivi ( PA) alkaloidi težko absorbirajo skozi kožo. Vendar pa kljub temu tudi zunanja uporaba naj ne bo daljša od 4 do 6 tednov.

Homeopatija :

Symphytum HAB 34, svež koren, zbran pred cvetenjem.
Uporaba: tupe poškodbe, flebitis ( vnetje venske stene), zlomljene kosti.

Veterina

Gabezovi izdelki , kot so kreme, tinkture, kaše se uporabljajo tudi v veterini. V nadaljevanju predstavljam gabezov preparat za hišne ljubljenčke.

Gabezov (Symphytum Officinale) veterinarski tekoč brezalkoholni ekstrakt za hišne živali

Sestavine:
Gabezove korenine, gicerol ( glicerin), voda. Očitno gre za macerat na osnovi namakanja korenin v glicerinu.

Opis:
Pomaga pri boleznih, kot so čir, driska, bronhitis, rak in bolečina v prsih. Lahko tudi zdravi krvavi urin in boleče dihanje. Poleg tega se lahko ta ekstrakt uporablja za vneto žrelo in bolezni dlesni. Symphytum officinale pomaga hišnim ljubljenčkom z ranami, vnetjem sklepov, oteklimi žilami, protinom, zlomi, revmatoidnim artritisom in drugimi podobnimi težavami

Uporaba:
Namenjen je samo zunanji uporabi. Ne uporabljajte gabezov ekstrakt ne več kot 10 dni zaporedoma in ne več kot 4-6 tednov na leto.

Jakost: Razmerje suhe rastlinske snovi / topila 1: 3. 1 ml ekstrakta je enako 300 mg posušenih zelišč.

Gabez v vrtu

Gabez je tudi pomembno gnojilo zaradi visoke vsebnosti kalija. Gabezove liste lahko uporabljamo kot zastirko pri gojenju paradižnika pri odganjanju plesni ( tudi krompirjeve).

Lahko pa pripravimo tudi gabezovo gnojilo za zalivanje zelenjave.

500 g listov namočimo v 5 l vode. Vsebino vsak dan premešamo in jo pokrijemo, da preprečimo širjenje smradu. Pripravek je končan, ko rastlinski deli potonejo in se vsebina med mešanjem več ne peni. Preparat precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1:10. Za zalivanje ga lahko uporabimo do mesec dni. Hranimo ga na temnem in hladnem prostoru.

Gabez se je včasih uporabljal tudi v prehrani. Mlade liste so uporabljali za solate in za kuho zelenjavnih juh. V Švici so gabezovo cvetje ocvrli, podobno kot pri nas bezgovo. Pripravljali so tudi gabezovo vino tako, da so v vinu namakali korenine.

Gabez v kozmetiki

Gabez vlaži kožo, deluje protivnetno, celi kožo, gladi brazgotine, odstranjuje gube, skratka je idealen za nego kože. Uporablja se v ustnih vodicah ( zdravi ranice, vnetja), v šamponih pospešuje rast las ( rožmarinska kislina). Vendar pa se v profesionalni kozmetiki uporabljajo čiste komponente gabeza ( alatin in rožmarinska kislina ) , saj je trajna uporaba te zdravilne rastline v kozmetiki prepovedana prav zaradi vsebnosti PA.

Na spletu se lahko kupi gabezovo mazilo, gabezov macerat, gabezovo tinkturo ali pa čiste komponente, kot sta alatoin in rožmarinska kislina.

Vendar pa klinične preiskave kažejo, da posamezne kemijsko čiste učinkovine niso tako učinkovite kot pri uporabi ekstrakta gabezovih korenin v alkoholu, ko so različne spojine v interakciji.

Zaključek

Številni avtorji so v preteklosti zelo cenili gabez za “notranje rane in prsi, rane, razpoke, zlomljene kosti, vnetje, protin in lajšanje bolečin”.

Danes ta zgodovinsko izjavo potrjujejo sodobni klinični podatki. Več kliničnih preiskav potrjuje učinkovitost topičnih zdravil pri zdravljenju bolečine, vnetja in otekanja mišic in sklepov v primeru degenerativnega artritisa, akutne mialgije ( bolečine v mišicah) v hrbtu, izcedkov, stegov in sevov po športnih poškodbah in nesrečah pri otrocih, starih več kot tri leta. Zaradi spoznanj o škodljivosti pirolizidinskih derivatov se danes gabez uporablja le zunanje, s časovno omejitvijo. Je pa vse stare recepte potrebno presvetliti z novimi spoznanji. Zaradi netopnosti alatoina v masteh in oljih je smiselno opustiti oljne macerate, praženje na svinjski masti in dati poudarek na vodnih, glicerinskih in alkoholnih izvlečkih, ko nastopijo v izdelavi krem kot vodna faza.

Viri:

Richard Willfort : Zdravilne rastline in njih uporaba , Založba Obzorja Maribor 1983

Heinrich Neuthaler: Zdravilna zelišča, Založništvo tržaškega tiska 1977

David Hoffmann: Celostno zdravljenje Zelišča, Založba Mladinska knjiga 1998

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/gabez-navadni-symphytum-officinale-

https://lekarna-ig.si/trgovina/homeopatska-zdravila/symphytum-officinale-symphytum-homeopatske-kroglice/

https://www.bodieko.si/gabez

http://www2.arnes.si/~mborion4/fkg/seminar/symphytum.htm

https://www.dnevnik.si/1042532631

http://www.tovarnaorganika.si/trgovina/vlazilci/alantoin/

htthttps://www.mattilsynet.no/kosmetikk/stoffer_i_kosmetikk/risk_profile_symphytum_officinale.9962/binary/Risk%20Profile%20Symphytum%20officinaleps://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3491633/

https://www.mattilsynet.no/kosmetikk/stoffer_i_kosmetikk/risk_profile_symphytum_officinale.9962/binary/Risk%20Profile%20Symphytum%20officinale

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3491633

https://www.awl.ch/heilpflanzen/symphytum_officinale/beinwell.htm

https://govori.se/astro/gabez/

Rezultat iskanja slik za navadni gabez slike

  • Share/Bookmark

Padec z motorjem in gabez

Iz lekarne strica Marča

Moje izkušnje z gabezom, ko sem padel z motorjem.

Do sedaj sem gabez uporabljal le malo v kozmetiki pri izdelavi vlažilnih in negovalnih krem za lastno uporabo. Uporabljal sem alkoholno tinkturo ( na drobno narezane korenine sem nalil alkohol) , občasno premešal zaprti kozarec in pustil namočeno kar več mesecev. Zaradi alkohola korenina ne plesni in ne gnije. Alkoholno tinkturo sem dodajal počasi v vodno šele takrat, ko sem z zgoščevalcem ( ksantan gumi) vodno fazo zgostil med mešanjem . Pri prehitrem doziranju alkoholnih tinktur lahko pride zaradi lokalno previsokih koncentracij alkohola do izpada zgoščevalca v obliki kosmičev. Ti zgoščevalci niso topni v alkoholih. Običajno dodajamo alkoholne tinkture v vroči fazi , da del alkohola izhlapi, saj ni zaželen v kozmetiki ( alkohol frei).

Pri zdravilnih rastlinah, ki imajo učinkovine topne v vodi in so termično obstojne, lahko pripravimo prevretek ( čaj) in ga uporabljamo namesto hidrolata ali kar cele vodne faze (npr. divji kostanj- escin, gabez- alatoin ). Pri rastlinah, ki vsebujejo vodotopne in v oljih topne učinkovine, pa je najbolje uporabiti oljni macerat kot oljno fazo ter vodni prevretek kot vodno fazo. Na takšen način izdelamo res učinkovito rožmarinovo, ognjičevo ali kakšno drugo kremo. Za osvežitev. Krema vsebuje okrog 30 % oljne faze ( olja, oljni macerati, kokosovo olje, karitejevo maslo…) in 70 % vodne faze. V vodni fazi so dodatki, kot so tekoča svila, vitamini, sečnina, hialuronska kislina…. V oljno fazo dodamo 5-7% emulgatorja in segrejemo olje na 70-80 st.C, da se emulgator stopi. Na isto temperaturo segrejemo vodno fazo in med mešanjem obe fazi združimo. Dodamo konzervans in eterična olja kot dišave. To je osnovna receptura za izdelavo krem.

Zadnjič sem padel z motorjem. Glavo mi je rešila čelada. Odnesel sem jo brez zlomov, vendar z močnimi udarci na desni kolk, desno koleno in desni komolec. Na kolenu so bile tudi površinske rane, saj sem nosil le kavbojke in ne zaščitne motoristične opreme.

Takoj sem šel nabrat gabez ( liste in korenine). Res mesec junij ni čas za nabiranje korenin, saj je vsebnost aktivnih učinkovin manjša kot v mesecih mirovanja, pa vendar .

Najprej sem zmiksal s paličnim mešalnikom listje in korenine v kašo in si to kašo navezal na ranjena mesta. Kaša je zaradi listov temno zelena in obarva posteljnino, pižamo, saj rada izpada posebno na gibljivih delih iz povoja. Skratka, zelena svinjarija. Ko pa sem povoj fiksiral s folijo, se je po dveh urah stanje poslabšalo, saj se je oteklo mesto segrevalo, namesto hladilo.

Pripravil sem drugo kombinacijo.

Gabezove korenine sem zmiksal ( so krhke in miksanje ni problem), dodal vodo ( učinkovine so vodotopne) in primešal ščepec zgoščevalca ksantan gumija ( da je pripravek bolj gost in da ne kaplja in curlja pri nanašanju že kar z roke. Preparat je sluzast, rjavkaste barve, brez vonja. Dodal sem mu jabolčni kis, ker se za obkladke otečenih mest priporoča ravno kis, borova kislino in še kaj. Dva do trikrat dnevno, seveda brez odvečnega pavijanja sem nanesel ta pripravek na poškodovana mesta in rahlo pomasiral. Otekline so izginile po nekaj dnevih. Hematom od udarca je izginil po dobrem tednu. Bolečine, ki sem jih čutil na kolenu in kolku pri močnejšem pritisku, so izginile po treh tednih. Kakšen bi bil rezultat brez zdravljenja, ne vem.

Po tednu dni se je zaradi vsebnosti kisa pojavil značilna smetana ( sluzasta snov pri kisu). Preparat sem precedil, odstranil nastalo sluz in dodal nekaj kapljic konzervansa ( cosgard). Morda bi namesto jabolčnega kisa in konzervansa uporabil C vitamin v prahu, saj deluje kislo, antioksidativno na kožo in je znano sredstvo za konzerviranje v živilski industrijo. Pri uporabi askorbinske kisline ( C vitamin ) sem opazil nekatere pojave pri zdravljenju luskavice, o katerih bom nekaj napisal, ko bom poskuse zaključil in ponovil.

Preparat sem uporabljal tudi pri negi razpokane kože na podplatih, saj gabez odstranjuje brazgotine in gladi kožo. Kakšnega hitrega učinka nisem opazil.

Je pa res, da deluje gabez tudi na reumatoidne težave, saj imam občasno bolečine v kolku ( obraba), v levem ramenu (kalcinacija ali tendinitis), bolečine v križu. Za te težave pa pripravljena oblika vodnega gela ni najbolj primerna, saj se nanos zaradi vsebnosti zgoščevalca suši počasi.

Za ta namen sem pripravil alkoholno tinkturo gabezovih korenin ( alatoin je bolje topen v razredčenem alkoholu kot v koncentriranem). Ker sem korenine zmiksal, sem jih namakal le en dan med občasnim mešanjem, ker je glede na klasično namakanje kosov korenine transportna pot učinkovine v topilo bistveno krajša. Precejeno vsebino sem dal v temno posodo z razpršilko. V primeru bolečin si obolelo mesto posprejam. Stvar deluje po nekaj minutah. Vendar pri močnejših bolečinah tableta nalgesina bolje prime. Literatura navaja uporabo gabeza tudi v primeru putike, vendar po mojih izkušnjah analgetski učinek ni dovolj velik. Od rastlinskih izvlečkov vidim protibolečinski potencial v tinkturah maka, ki vsebujejo opiate. Namesto vrtnega maka literatura priporoča poljski mak , kjer je tudi ob daljši rabi odvisnost manj verjetna ( vsebnost in sestava opiatov je drugačna). Sezono poljskega maka sem letos zamudil, saj je na žitnih poljih že odcvetel.

  • Share/Bookmark