Tablete! Jemati ali ne ?

Nekateri prijatelji zdravega življenja in alternativne medicine me opozarjajo na škodljive posledice in stranske učinke zdravil. Pri znancu, ki jemlje tablete proti povišanim krvnim tlakom in budno spremlja stranske učinke, je zdravniku že zmanjkalo izbire ustreznega zdravila.

Pa sem tudi sam prebral natančna navodila in ugotovil , da tega zdravila ne smem jemati, če jemljem kakšno zdravilo, ki vsebuje substanco X, Y ali Z samo ali v kombinaciji z x1, y, in z 1. Torej moram temeljito proučiti tudi druga zdravila, saj se do sedaj nisem toliko posvečal njihovim aktivnim sestavinam. Nekako sem mislil, da že zdravnik ve, kaj paše skupaj in kaj ne.

V poglavju drugi nezaželeni učinki ( največ 1 od 10 bolnikov). Halo! To ni tako malo. To je 10 %.

-okužba zgornjih dihal, bolečine v grlu,vnetje sluznice v nosu, virusna okužba.

Težave z nahodi, kašljanjem, bronhitisom, celo pljučnica so pri meni pogosti gost. Žena pravi, da so to bolezni kadilcev in da je zadnji čas ( če je še?) , da preneham s kajenjem.

Nima prav. Vzrok je v stranskem učinku zdravil.

-očesne bolezni, motnje vida

Bo držalo. Pogosto me pečejo oči in okulist je ugotovil, da se maščobe v vekah prekomerno izločajo, kar povzroča stalna vnetja. Rešitev je morda v uživanju omega 3 kislin in pregrevanju oči.

Na stranske učinke zdravil pa okulist še pomislil ni.

-možganska kap

Halo! Tablete za uravnavanje krvnega tlaka jemljem zato, da ne bi bilo možganske kapi in ne zato, da bo možganska kap posledica stranskih učinkov.

-Šumenje v ušesih , vrtoglavica

Na spletu sem prebral, da so te težave pogoste pri starejših, ki pa so posledica izločanja kalcija v ušesu in so običajno prehodnega značaja. Očitno nihče od avtorjev ne bere stranskih učinkov.

-Kratka sapa

Žena trdi, da je to zaradi cigaret, ki so zmanjšale pljučno kapaciteto, zaradi prekomerne teže in pomanjkanja kondicije.

-srčni infarkt

Tega stranskega učinka še nisem doživel. Skoraj nedostojno je, da zdravila za znižanje krvnega tlaka povzročijo lahko infarkt. Zakaj pa sploh zniževati tlak, če sta lahko možganska kap in srčni infarkt posledica stranskih učinkov jemanja tablet?

-odtekanje nog

Do sedaj je veljalo v laični javnosti, da je to posledica pešanja srca, zastajanja vode, premalo gibanja. Problem smo reševali z diuretiki ( kopriva) , z krepitvijo srca ( srčna moč) in ojačanje žilnih sten ( divji kostanj). Sedaj pa tole; posledica jemanja tablet!

Naštel sem le tiste stranske učinke, ki zadenejo do 10 % bolnikov in so lahko posledica tudi drugih, starostnih sprememb, saj tablete za znižanje pritiska praviloma jemljejo le starejši.

Ko je moj sosed prebral pri osemdesetih letih priložena navodila, je takoj prenehal z goltanjem tablet, ker mu je naenkrat postalo jasno, od kod zatekanje nog, težka sapa, vrtoglavica in impotenca.

Odločil se je za homeopatijo. Pri homeopatskih kroglicah , ki jih dobi kar pri homeopatu, pa ni stranskih učinkov. Ne dobi priloženih navodil s stranskimi učinki.

Sam ne vem, kaj storiti. Iz začetkov homeopatije so bila zdravila zelo agresivna, saj so morala že v nizkih koncentracijah sprožiti podobne učinke, kot zdravljena bolezen. Pri zeliščarjih beremo vedno znova, da so nekatere zdravilne rastline strupene, kot so npr. gabez, pelin, divji kostanj, šentjanževka… Za druge pa se bo to šele odkrilo.

Zdrava prehrana se morda že jutri izkaže za nezdravo. O uporabi nekaterih čudežnih pripravkov so mnenja deljena. Koloidno srebro, natrijev klorat, soda bikarbona, alkalna voda, mikro elementi, kromove spojine in podobno so primeri dialektike, ko dosedanje trditve ne držijo več.

Mislim, da ima mentalno zdravilstvo še najmanj negativnih učinkov, pa naj gre za talismane, energetske objekte orgonske energije, preusmerjanje kozmičnih vibracij ali pa enostavno čiščenje čaker

Rezultat iskanja slik za tablete stranski učinki slike

  • Share/Bookmark

Vračanje beguncev

V letu 1945. je iz Jugoslavije pobegnilo več sto tisoč beguncev. Iz Slovenije pa več deset tisoč. Kdo so bili ti begunci? Tako imenovani izdajalci, ki so sodelovali z okupatorjem, potem politični nasprotniki komunizma, pripadniki bogate buržuazije in seveda tudi tisti nezadovoljneži, ki niso verjeli v zgodbo o uspehu komunizma. Angleži so del beguncev vrnili v Jugoslavijo. O epilogu se še danes krešejo mnenja.

Pri begunski problematiki ne smemo pozabiti, da vsi tisti, ki so sodelovali z silami Nata, ob umiku teh sil dobivajo pečat narodnih izdajalcev in koloboracionalistov. Danes je znano, da v Afganistanu pokrivajo talibani večino države ( razen večjih mest) in da bodo vsi vrnjeni begunci eksekutirani po scenariju Hude Jame, Kočevskega Roga in Teharij .

  • Share/Bookmark

Ponovno kemijsko orožje v Siriji

Bašar Al Asad je s pomočjo Rusije in Irana v ofenzivi in mu v »osvobajanju« sirskega ozemlja od upornikov in islamskih teroristov gre dobro. Kot sem že ob prvih napadih s kemijskem orožjem, ko je ZDA pogojila svojo vojaško intervencijo z uporabo kemijskega orožja s strani sirskega režima, močno podvomil o verodostojnost trditev zahodnih medijev. Zakaj bi ga le uporabil, če mu je grozila intervencija Nato pakta in njemu osebno zagotovo usoda iraškega diktatorja Sadama Huseina. Celo Hitler, ko je bil vojni poraz neizogiben, ni posegel po kemijskem orožju, saj je dobro vedel., da mu uporaba ne bo prinesla zmage, pač pa katastrofalne posledice za vse vojskujoče strani.

Asad je celo pristal na uničenje kemijskega orožja pod nadzorom mednarodnih nadzornikov, pa mu je v vojaškem smisli šlo slabše, kot v tem trenutku.

Ni pa izključeno, da so nekatere sekte znotraj upornikov tega uporabile, da bi dvignili mednarodni gnev in Asada dodatno demonizirale ter ga onemogočili v pogajanjih za mir, saj ni izključeno, da bo politično preživel.

Da se vojskujoče strani poslužijo zvitosti, ni prvič. Kolikor nam je iz zgodovine poznano, so nemške enote, preoblečene v poljske uniforme, napadle lastne obmejne stražarnice, da je dobil Hitler povod za kaznovanje poljske. Tudi v vietnamski vojni smo gledali na TV, kako so bivši šefi CIE priznali, da so sami zrežirali krizo z napadom na ameriško topnjačo v Tonkinškem zalivu in tako odprli pot za opravičenje bombadiranja Severnega Vietnama in Hanoja.

Sumljivo enotni so zahodni politiki in mediji v obsodbi kemijskega napada in v hitrosti povzemanja trditev Sirskega observatorija za človekove pravice, ki ima sedež v Londonu in šteje nekaj desidentov. Tudi o orožju za množično uničeneje v Iraku je zbor zahodnih diplomatov ubrano pel na osnovi ponarejenih not obveščevalnih služb.

Morda pa gre le za pripravo ameriške vojaške intervencije, saj je izkoristek vsestranske podpore »demokratičnih sil« glede na vložke zanemarljiv. In kar je grozno za Arabce, je dejstvo, da se bodo okrepili šeiti, v Libanonu na grozo Izraela Hezbolah in na še večjo grozo Zahoda Rusi na Sredozemskem morju. Ker ima ZDA novega predsednika, je takšen scenarij tudi mogoč.

  • Share/Bookmark

Zakaj Cerarja za premiera?

Nekako se nočemo sprijazniti s parlamentarno demokracijo, kjer je predsednik vlade bolj koordinator, kot pa pravi vodja. Še vedno sanjamo o močnem , odločnem vodju, ki nas bo popeljal kot Mojzes v obljubljeno deželo.

Sam sem očitno demokrat, saj si želim preudarnega, cincavega predsednika, ki bi bil bolj koordinator kot vodja. In predvsem ne hiperaktivno in visoko produktivno vlado, ki bi proizvajala po tekočem traku nove zakone, nove novele, novelo novel, brez treznega razmisleka ali ima vlada dovolj moči in volje, da svoje produkte dejansko implementira v praksi. Tudi naglica s hitrimi postopki sprejemanja odločitev je nevarna. V javni obravnavi z dovolj časa, se pojavijo argumenti za in proti , organizira se lahko civilna iniciativa, ter kakšen umotvor tudi zruši. V takšnih primerih zakonodajalec reagira panično, saj misli, da si ne sme dovoliti, da njegov predlog pade. Zaradi močnega ega se odklanjajo tudi dobri predlogi opozicije z argumentom, da niso zrasli na naših logih. Če bi politika res verjela, da je dekla ljudstva, bi bil takšen ego popolnoma odveč.

Cerarja smo volili, ker je veljal za poštenjaka, res malo cincavega in obotavljivega, brez prave karizme. Preoblikovanje Cerarja v odločnega vodjo, potencialnega diktatorja, karizmatičnega laskača volivcem, populista, bo negacija starega Cerarja, ki smo ga nekoč s skoraj plebiscitarno podporo tudi izvolili. Izraelski in ameriški svetovalci mu ne bodo koristili. Prej švicarski, saj njihovega predsednika večina sploh ne pozna.

  • Share/Bookmark

Gabezovo in kostanjevo mazilo

Gabezovo mazilo in mazilo divjega kostanja

Na spletu je veliko receptur, ko zeliščarji pražijo zdravilne rastline na vroči svinjski masti. Pogosto gre za praženje gabezovih korenin ali pa zmečkanih plodov divjega kostanja. Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba ( Založba obzorja 1983) v poglavju o gabezu govori, da se sveže, posušene gabezove korenine pražijo na vroči svinjski masti, dokler se ne razpustijo. Vroča mast se precedi skozi laneno krpo in tako dobimo odlično gabezovo mazilo. Na podoben način ustvarja svoja mazila mnogo ljubiteljev, tudi za trg. Po podobnem postopku nekateri delajo mazila za vene na osnovi divjega kostanja tako, da zmečkane plodove divjega kostanja pražijo na vroči masti. Tudi veliko se izdelujejo mazila na osnovi vazelina ali oljnih maceratov ( rastlina namočena v olje).

Pri dilemi oljni ali alkoholni izvleček je potrebno najprej opredeliti ( najti v literaturi ) glavno aktivno učinkovino, ki ima zdravilni učinek. Pri nekaterih rastlinah je teh spojin več in ni ene dominantne, na katero bi se fukusirali.

Pri gabezu (Shymphytum officinale) je glavna učinkovina alantoin, ki je oksidacijski produkt sečne kisline. Klinično dokazano pospešuje celjenje ran. Je bel prah, z gostoto 1,45 g /ml. Tališče ima pri 230 st.C in se pri tej temperaturi že razkraja. Topen je v vodi in alkoholu. Topnost pri 70 st.C je 4 g/100 ml. Netopen je v oljih in masteh. V rastlini ga je 0,6 – 1,0 % . Največ ga je v koreninah.

Torej delanje oljnih maceratov in praženju na svinjski masti ni pravi način za ohranitev glavne učinkovine. Bolje je uporaba vodnega izvlečka ( poparek, čaj) ali pa alkoholne tinkture, ki jo lahko tudi dodajamo v fazi izdelovanja mazil v vročo oljno ( mastno ) podlago, vendar postopoma, da lahko alkohol odhlapi.

Skoraj čudežni celitelj ran je zaradi vsebnosti pirolidinskih alkaloidov prišel na črn seznam tako, da se priporočajo gabezovi preparati le še za zunanjo uporabo in še to ne več kot 10 dni skupaj, na nepoškodovani koži ( brez odprtih ran). Pirolidinski alkaloidi so strupeni za jetre in lahko povzročajo mutagenost in so posledično rakotvorni. V kozmetični industriji se uporablja čisti alantoin, ki v kremah odlično ščiti in neguje kožo ( vlaži, celi rane, odpravlja gube…).

Strah zaradi strupenosti alkaloidov je pretiran, saj se pirolidinski alkaloidi le zelo malo absorbirajo skozi kožo.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L )

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čiščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če rastopino stresamo, se dobro peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenu hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 % ( iz knjige Naravna kozmetika).

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkovito ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se ekstrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

  • Share/Bookmark

Naborniška ali poklicna vojska?

Vse naborniške vojske imajo poklicno, profesionalno jedro. Le da pri naborniški zagotavlja številčnost velik potencial usposobljene rezervne sestave, medtem ko profesionalna temelji na pogodbenih vojakih in manjšo rezervo prostovoljcev, ki pa so zato tudi plačani. Profesionalna vojska je praviloma malo številčna, strokovno in kondicijsko izurjena in predvsem učinkovita pri intervencijah izven lastne države. Manj uspešna je pri obrambi lastne države v spopadu z vojaško močnejšo sosedo. Resen problem nastane, ko vojakom pri štiridesetih letih starosti poteče pogodba. Za v penzijo so premladi in delovne izkušnje jim ne odpirajo vrat drugje , kot pri slabo plačanih varnostnikih.

Je pa prednost profesionalne vojske v primeru notranjih nemirov, saj je nevarnost, da prestopi na stran upornikov, minimalna. Na eni strani imamo visoko usposobljeno policijo in vojsko, na drugi strani v vojaških spretnostih neuko ljudstvo.

Na tem blogu sem o dilemi naborništva ali izključna profesinalnost že pisal. Povedal sem, da je bila ena resnejših napak Janeza Janša, takratnega obrambnega ministra, ukinitev obveznega služenja vojaškega roka. V Jugoslaviji je bil goreč zagovornik teorije oboroženega ljudstva, celo za avtorje SLO (splošno ljudskega odpora) preradikalen. Mislim, da je koncept profesionalne vojske dobil močno sinergijo z razpadom Varšavskega pakta ( ko Nato ni imel več močnega nasprotnika) in s transformacijo tega pakta v svetovnega žandarja, ki mora biti dovolj mobilen in usposobljen vojaških intervencij daleč od doma. Mogoč razpad EU, krhanje Nato povezave, porast nacionalizma in populizma, navali beguncev, mogoče verske vojne, odpiranje starih medsoseskih sporov so elementi, ko evropske države ponovno preverjajo doktrine vojskovanja.

Vzgojni element vojaškega roka ni pomemben; bolj je podoben vplivu internata, taborništva, delovnih akcij. Tudi slepega poslušanja in uboganja ukazov se nabornik ne nauči, saj dril ameriških marincev ni za evropsko okolje.

Teza, ki so jo zagovorniki poklicne vojske tako radi poudarjali, da je naborniška vojska v današnjem modernem času sodobnega vojskovanja neučinkovita, ne drži. Izraelska armada, ki temelji na naborništvu, je ena od najbolj učinkovitih. Zanimivo, da miroljubna Švica prisega na naborništvo in ima eno močnejših armad v Evropi . Rezervna sestava se redno usposablja, na kar so Švicarji ponosni. Doma imajo celo orožje, s katerim pa je presenetljivo malo nesreč in zlorab.

Spomnimo se Avstrije, ki je celo na referendumu zavrnila ukinitev naborništva. Danes miroljubna Skandinavija razmišlja o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka, da ne govorimo o naši bratski Hrvaški.

Kadar o tej temi razpravljamo, se najbolj pogosto odpirajo dileme o smiselnosti  “puzanja”, večnega čiščenja orožja i “zaleganja” v primeru atomskega napada iz leve ali desne, jutranjega vstajanja, posteljanja postelje ” na ivico” in podobno.

Osnovna dilema pa bo ostala. Biti demilitarizirana država, ki ji bo varnost zagotavljala diplomacija ali pa vojaško dovolj močna, da bo zmanjševala apetite sosedov.

  • Share/Bookmark

Paralizator

Ni mi jasno, zakaj toliko besed o uporabi paralizatorja v policiji.

Kader je strorilec nevaren, oborožen z hladnim orožjem, morda celo izurjen, je uporaba strokovnih prijemov in gumijevke  premalo, da ne bi tvegali resnih poškodb policistov in uporaba strelnega orožja preveč. Še posebno je paralizator primeren za zaprte prostore, kjer lahko uporaba strelnega orožja povzroči tudi civilne žrtve, ko gre za odbite krogle.

S paralizatorjem ne dobi policija nobenih novih pooblastil, pač pa le sredstvo, ki ga lahko uporabi za svojo in našo varnost na meji med strokovnimi prijemi in uporabo strelnega orožja.

Nikoli pa mi ni bila jasna uporaba zamaskiranih specialcev, ki napadejo, poderejo žrtev, jo med  vpitjem  vklenejo v stilu ameriških trilerjev, medtem ko so kriminalist, policist, sodnik, tožilec, priče prepoznavni in največkrat tudi žrtve maščevanja.

  • Share/Bookmark

TEŠ 6 in strokovna odgovornost

Že pred leti sem na tem blogu pisal o TEŠ 6 iz vidika strokovne odgovornosti. V javnosti in v parlamentarnih komisijah se predvsem išče sledi koruptivnosti, političnega lobiranja saleškega lobija, odklon od svetlih ciljev brezogljične energije, kot nove mantre gurujev ekologije. Vse te elemente je zaslediti v vseh družbah, v vseh časih in političnih sistemih.

In na kaj se naj upre vesten in pošten uradnik, preden prižge zeleno luč projektu, ki mu botrujejo strasti, lokalni interesi in lobisti ter del gospodarstva ( dobavitelji, podizvajalci…)?

Na stroko! Naročijo se recenzije projektov, naročijo se strokovne študije, novi ekonomski elaborati ( tu dr. Tajnikar in dr. Lahovnik nista čisto nedolžna). Strokovnjaki poberejo svoj denar in »nikome ništa«.

Zgrešenost projekta TEŠ 6 je lepa priložnost, da se preverijo objektivnosti strokovnih ocen in se goljufije predajo v presojo strokovnim asociacijam, kot so Univerze, Inženirska zbornica, Društvo inženirjev in tehnikov, da se ve, kdo je načelen in pošten, kdo prostituira znanost in da se ne ponovi primer kot pri Tovarni sladkorja Ormož, ko so isti strokovnjaki predlagali zaprtje tovarne in sedaj po dobrem desetletju predlagajo gradnjo nove tovarne. Prav bi bilo, da bi se v primeru zmote ali napačne presoje vsaj potuhnil v tišino.

Očiščenje znanosti in stroke prostituiranja in zlorabljanja za določene cilje je skrajno škodljivo za pošteno politiko, bolj kot korupcija, preglednost javnih razpisov, neregistrirani lobisti.

Na kaj se naj upre investitor, če stroki ni mogoče zaupati?

  • Share/Bookmark

Arbitražen sporazum, pa kaj?

Prosto po zunanjem ministru Karlu Erjavcu pričakujemo nekje v zgodnjem poletnem času sodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Hrvati so izkoristili našo nerodnost in odstopili od arbitraže. Torej sodbe arbitražnega sodišča ne bodo priznali.

Slovenija bo razsodbo arbitražnega sodišča spoštovala, vendar kako? Na načelni ravni ali jo bo tudi uresničevala?

Pri izročanju v hrvaške roke tistega dela ozemlja, ki je bil predmet arbitraže in bo po razsodbi pripadal Hrvaški, ne bo težav. Problem pa bo nastal, ko naši ne bodo mogli uveljaviti nadzor nad tistem delu ozemlja ali morja, ki bo pripadal Sloveniji. Preveč je vloženih emocij in političnega kapitala, da bi Hrvaška lahko stala križem rok pri obrambi »njihovega dela Ljepe naše«.

Od EU ni pričakovati resnih pritiskov na Hrvaško, da ta uresniči razsodbo arbitra. Amerika se otresa vloge svetovnega žandarja in se vse bolj zapira v izolacionalizem. Nato postaja anahroizem hladne vojne in je vse manj pomemben za ZDA. Resen spor med dvema članicama Nata ni nujno, da bo pritegnil ZDA, saj lahko ta mirno preda vroči kostanj EU, češ, to je prvenstveno vaš problem.

Se še spominjam okrogle mize na TV po incidentih v Piranskem zalivu, ko nas je takratni minister Dimitrij Rupel tolažil: Problem piranskega zaliva ni več naš problem. Sedaj je to problem EU- Hrvaška, saj smo mi že v EU. In pri tem se je bebavo smehljal. Na naslednjem soočanju je njegova uslužbenka to njegovo bebavo pogruntavščino ponavljala v nedogled.

Ne glede na nesposobnost implementacije bo arbitražni sporazum vseeno pomemben dokument v nadalnih poskusih reševanja obmejnega vprašanja.

O tem pišem predvsem zato, da naši vrli pravičniki ne bodo razsodbe uresničili tako, da na vrat na nos izročimo Hrvaški, kar je njihovega , pri tem pa ne pridemo do svojega. Takrat bi bila Slovenija res osmojenka.

Rezultat iskanja slik za spor hrvaška slovenija slike

  • Share/Bookmark

Ali res živijo otroci slabše od svojih strašev?

Strokovni avtorji etablirane družbe se vse bolj pogosto oglašajo s trditvami, da današnja mlada generacija živi slabše, kot so njeni starši. V potrditev svojih tez navajajo podatke o dejstvih, da je nekoč že samo zaposlen moški preživel družino, medtem ko sta danes zaposlena oba zakonca. Potem navajajo delež plač ( stroške dela) v bilanci stroškov v gospodarstvu danes in nekoč, pri tem pa enostavno spregledajo, da je narasla produktivnost in da delovno manj intenzivne panoge izumirajo ( se avtomatizirajo ali selijo v nerazviti svet) in s tem spreminjajo strukturo stroškov v gospodarstvu. Teza , da se premoženje koncentrira vse bolj v peščici posameznikov, dokazuje le to, da si profit prisvaja peščica in ne to, da je večina vse bolj revna v absolutnem smislu.

Vsaj pri nas v Sloveniji in morda tudi v ostalem svetu, razen najbolj razvitih držav Zahodne Evrope, naši otroci živijo bolje, kot smo mi v njihovi starosti.

V mojih časih ni bilo štipendij, razen kadrovskih. Službe so si lahko izbirali posamezniki. Jugoslavija je reševala svojo nezaposlenost z izvozom delovne sile v Nemčijo, saj je bilo v začetku 70 let skoraj 1 milijon zdomcev – gastarbajterjev. Do stanovanja je lahko prišel zaposlen, vendar so bile čakalne vrste in sistem točkovanja. Samski delavec ni imel možnosti, razen pozneje, ko se je razširila kategorija kadrovskih stanovanj in se je ta prosilec lahko izognil sindikalnem točkovanju stanovanjske komisije. Tudi možnosti najema stanovanja na prostem trgu je bila zelo skromna.

Plače so pri nas zelo zaostajale za Zahodno Evropo. Kdor je delal v Avstriji, je bil gospod. Danes so tam le za kakšnih 30 % višje plače. Avstrijci in Italijani so hodili delati za boljši zaslužek v Nemčijo. Nemci v Švico.

Seveda ne bomo primerjali način življenja obeh generacij. Avto, telefon, televizija , potovanje v tujino so bile redke dobrine. Pot v London ali v Ameriko je stala celo premoženje. V moji mladosti voda v hiši, kopalnica, WC, centralno gretje niso bile samoposebi umevne dobrine. Pametnih telefonov, digitalizacije in interneta še ni bilo.

Kakorkoli obračam, v materialnem smislu je v povprečju življenje boljše, kot je bilo kdajkoli. Še revežu se godi bolje. Na Karitasu sem doživel, da so si brezdomci zbirali blagovne znamke oblačil. Prag revščine je postavljen tako visoko, da bi v moji generaciji bilo vsaj 50 % siromakov. Pa nismo imeli občutka, da smo reveži. Bilo je bistvo več druženja. Ob sobotah in nedeljah se je peklo na žaru, po službi smo še skočili na pivo. Ta pridni in ta znajdeni so si postavili bajte: malo s krediti, malo s pridnostjo in odrekanjem, malo z znajdenostjo. Tujci se niso načudili, kako uspemo ob slabih plačah tako dobro živeti. Podobno se dogaja danes nam. Gremo v Srbijo; plače mizerne, kafane polne, na korzu armada urejenih devojaka, kod kuče rakija, meso, sir.

Mislim, da so se relativne plače zaposlenih zmanjšale glede na preteklo generacijo le v najbolj razvitih državah, kot so Nemčija, Belgija, Francija…zato, ker lahko kapital ponovno opravlja svoje poslanstvo brez večjih omejitev; to je ustvarjanje profita na račun nižanja stroškov ( tudi dela), saj nima več prave konkurence v komunizmu. Obraz zahodne demokracije je bil socialen in človeški do delavstva predvsem zaradi strahu pred socializmom, ki se je kazal tudi v sloganu:” Duh komunizma se plazi po Evropi.”

Mislim, da je največjo ceno plačal delavec Zahodne Nemčije. Takrat je bila njegova plača blizu švicarski. Danes je razlika ogromna.

Se pa strokovna javnost zaveda nevzdržnosti koncentracije kapitala v rokah peščice, ki bo skušala z vplivanjem na medije in politiko oblikovati plutokracijo. Velike razlike in brezupen položaj večine lahko sproži novo arabsko pomlad. Ali še kaj hujšega. Morda novo oktobrsko revolucijo. In pametne glave se tega zavedajo. Ko podivja množica, ne pomagajo carski gardisti, niti najemniki Blackwater.

Etablirana intelegenca to ve, zato bo vse več člankov o nevzdržnih razlikah v družbi in vse več glorificiranja osemdesetih let prejšnjega stoletja, da se ustvari klima za ustrezne ukrepe. Nacionalizem in protekcionizem lastnega gospodarstva so že sopotniki tega trenda. Če naše gospodarstvo izkorišča tuje in država poskrbi, da nekaj drobtinic ostane tudi za delavca, ki živi zato v primerjavi z izkoriščanim bolje, je nevarnost revolucije manjša.

V Angliji, z razvito tekstilno industrijo, z svetovnim monopolom na tekstilu in ob poceni bombažom iz kolonij, so delavske revolucije kar preskočili.

Nacionalizem pa je protistrup komunističnem internacionalizmom, ki se je manifestiral v sloganu ( paroli): Proletarci vseh dežel združite se!

Nejevoljna množica, ki jih niti kupljeni mediji več ne usmerjajo zaradi razvitega družbenega omrežja ( digitalna različica glasu ljudstva, čajank, od ust do ust…) postaja nepredvidljiva in spretno koristi pridobitve civilne družbe, ki smo jih izumili predvsem zato, da bi rušili nam neprijazne politične sisteme ( komunizem, Gadafi, Asad, Putin, Severna Koreja, Iran…) se lahko odloča na volitvah izven okvirjev predvidenega znanstvenega pristopa. V tako materialno neenaki demokraciji je mogoče vse. Izvoljen je lahko Hitler ali Lenin. V ZDA so dali prednost protekcionistu in populistu Donaldu Trumpu pred socialistom Sandersom.

Kako svet uravnavati, kako preprečevati gospodarske in politične krize, kako se izogniti revolucijam in resnim nemirom, ki čez noč odpihnejo varnost, stabilnost, zakonitost, pa četudi bi bogataši razdelili kos pogače, se bodo spraševali razumniki. Tudi verski fanatizem, podkrepljen s terorizmom, je ena izmed možnih poti.

  • Share/Bookmark