Majamo vlado

Bliža se predvolilni čas in sedaj je trenutek, da prikažemo Cerarjevo vlado kot nesposobno, ki ji ne uspe noben resen projekt. Bili so časi, ko smo majali z interpelacijami razne ministre, da bi povečali razpoke znotraj vladajoče koalicije. Interpelirali smo notranjo ministrico zaradi slabih plač in slabe opremljenosti policije in ne zaradi bodeče žice ali posebnih pooblastil policije. Interpelirali smo ministrico za delo zaradi koroške deklice in velenjskih dečkov. Ministra za okolje in prostor zaradi barake, ki ni imela gradbenega dovoljenja ( V RS je okoli 300.000 objektov, zgrajenih na črno).

Vladi smo očitali, da ne spelje zdravstvene reforme, da ne naredi ničesar za gradnjo drugega tira in ne novelira zakona o delovnih razmerjih, s čemer bi zagotovili v veselje delodajalcem bolj fleksibilno delovno silo. Ničesar tudi ne naredi za privabitev tujih investicij.

Pa kljub nesposobnosti vlade dosegamo zavidljivo gospodarsko rast. Beležimo padec brezposelnosti. Davčne blagajne so povečale prilive in zmanjšale krajo države s strani podjetnikov.

Pojavlja se scenarij iz preteklosti, ko je SDS minirala z referendumom pokojninsko reformo in jo po izvolitvi sama takoj izpeljala. Prav tako je Pahorjevi vladi s pomočjo nacionalnega interesa in jurišnikov SŽ in Luke Koper uspelo zaminirati projekt vstopa DB ( nemške železnice) v Luko, Interevropo in železnice, kljub toliko opevanem vstopu tujega kapitala in umika države iz gospodarstva s strani slovenske desnice.

Znanec, verni privrženec Janše, je načel temo 2. tira kot projekt podoben TEŠ 6. Operiral je z cenami kot velik strokovnjak: tu dvesto milijonov, tam tristo… Ne ve zakaj vabiti v projekt Madžare, ko pa ga zmoremo zgraditi sami. O priporočilih Bruslja o javno zasebnem partnerstvu, o vključevanju več držav v logistiko, ni hotel niti slišati. Zakaj pa prodajati Helios, Cinkarno, Telekom, NLB… , če so to donosni projekti, je preslišal. V tej smeri ni dala centrala ustreznih smernic. Važno je le, da se projekt ne začne v mandatu te vlade. Ga bomo začeli po volitvah mi, skupaj z našimi prijatelji Madžari.

Naenkrat je postal veliko ljubitelj narave, saj se postavlja ponovno projekt Magna in zanimivo, tudi Kemisa. Kemis je le kot primer neučinkovite in nesposobne vlade Mira Cerarja in nima drugega političnega sporočila.

Mislim pa, da je zaradi želje po višjem BDP (in na tem temelječem navideznem uspehu vlade) zanemarjeno temeljno vprašanje; V kakšni Sloveniji želimo živeti?

Menim, da lakirnica Magne spada le na degradirane površine ( kot je okolica Tovarne dušika Ruše, Tovarne glinice v Kidričevem in še kje), ki so dovolj blizu Maribora in imajo prometno infrastrukturo ( ceste, železnica). Morda bi morali investitorju ponuditi lokacije po naši izbiri tudi za ceno, če se preseli drugam. Razlastitev, ko z posestnikom ni mogoč dogovor in ko gre za pomemben objekt, pa se mi zdi normalna in je primerjava z denacionalizacijo po 2. svetovni vojni nekorektna.

Bi pa podprl referendum o širitvi Luke Koper. Ali pri dobrih 30 km obale prenesemo tako veliko pristanišče z vso ustrezno infrastrukturo. Ali moramo postati novi Hamburg. Ali damo prednost turizmu, ribolovu, naravi, solinam ali pristanišču?

To so zame vprašanja, o katerih bi rad slišal mnenje Slovencev. Traso, sistem vleke, cene posameznih gradbenih faz pa bi pustil stroki. Prebral sem sicer Duhovnikov inovacijski predlog, vendar se o njem ne upam opredeljevati. Sem premalo strokoven.

  • Share/Bookmark

Kemis – poučna zgodba

V osemdestih letih preteklega stoletja je naraščala ekološka osveščenost, spreminjala se je zakonodaja, največ po nemškem vzgledu. Mladi inženirji so v ekologiji videli poslovno priložnost in kar nekaj kemikov se je usmerilo v to dejavnost. Cvetela je reciklaža topil ( destilacije9 , delali so se resni poskusi za sosežig v obstoječih proizvodnjah ( kisli gudron v CC, odpadne oljne gošče v cementarni Anhovo) imobilizacija ( zapekanje) galvanskih muljev v opekarnah, sosežig kadavrov in kostne moke ( po obdobju norih krav) v Termoelektrarni Šoštanj in še bi se našlo kaj primerov. Z osamosvojitvijo pa so za področje zbiranja in uničevanja ( pa tudi posredništva) podeljevali koncesije. Kemis je bil med podjetnejšimi, saj se spomnimo, da je še v času Juge transportiral kompozicijo vagonov z ostanki barv in lakov v Bosno na sosežig v termoelektrarnah. Na koncu je država dobila vrnjene odpadke in jih je morala izvoziti v tujino na sežig.

V začetni fazi je zbiral in skladiščil odpadke v Heliosu. Z večanjem posla pa je postala nuja izgradnja ustreznega skladišča za nevarne odpadke nekje v osrednji Sloveniji. Lokacijo so našli in dobili v Vrhniki. Izgradili so ustrezna skladišča za nevarne in tudi vnetljive odpadke. Saj v času moje aktivnosti ni bila proizvodnja , pač pa skladišče, kjer so se odpadki ustrezno pakirali, sortirali in mešali, da so dosegali ugodne cene v pretežno tujih sežigalnicah. Primer. Posebno v času zamenjave transformatorskih olj, ki so vsebovali PCB ( poliklorirane bifenile) in je bila cena sežiga odvisna od vsebnosti le tega, so se pošiljke mešale z drugimi odpadki, da se je doseglo optimalno ceno sežiga glede na vsebnost klora, žvepla, težkih kovin. Prej je torej šlo za mešalnico in pakirnico, kot pa za kemijsko industrijo.

Z prihodom avstrijskega partnerja se je dejavnost še povečala. Z prodajo Gorenju še sploh, saj so v tem času propadla manjša podjetja, ki so se s to dejavnostjo tudi ukvarjala. In naenkrat ni bilo v skladiščih več nekaj deset ton odpadkov, pač pa preko tisoč. Vsaj beremo, da je zagorelo v skladišču z 1500 t vnetljivih ( predvsem trdnih) odpadkov. Verjetno zakonodajalec ( ki je izdal uporabno dovoljenje) ni predvidel takšne količine odpadkov, niti ni bilo skladišče projektirano za primer požara, da bi z močnimi vodnimi zadrževalniki preprečili odlivanje vode, ki se je porabila pri gašenju, v bližnji potok.

Splošno znano je, da celo premog ( žagovina) naložen v velik kup, lahko zagori zaradi samovžiga. Kaj šele naoljene odpadne krpe, ki so bile v tem skladišču. Pri odpadkih ne poznamo točne sestave , niti nimamo točnih analiz, da bi lahko postregli gasilcem ali javnosti z povsem točnimi podatki . Naoljene odpadne krpe imajo svojo identifikacijsko šifro, vendar so lahko iz bombažnih sintetičnih in mešanih vlaken , pri čemer vemo, da bombaž odlično gori brez dima, medtem ko se plastika tali, smodi in izdatno dimi. Tudi ostanki na krpah so različnega izvora. Gre za barve, olja, premaze, smole…

Rešitev problema ni v tem, da takšnega Kemisa nihče noče. To je vendar podjetje, ki veliko prispeva k bolj zdravemu okolju, saj zbira in skrbi za strokovno uničenje odpadkov. Je pa res, da se pri izdajanju uporabnih dovoljen premalo misli na primere katastrof ( požari so tu pogosti) in na velikost in dislociranost manjših skladišč, kar poznajo smodnišnice in skladišča eksploziva.

Potencialna nevarnost mora biti pod strokovnim nadzorom, tehnično obvladljiva in predvsem dislocirana v več manjših enotah.

O dislociranju manjših sežigalnic odpadkov sem pisal že pred več kot dvajsetimi leti, ko je Jazbinšek forsiral centralno sežigalnico. Potem so interesni lobiji hoteli projekt v Kidričevem, v Trbovljah. V Celju so zgradili manjšo sežigalnico pri deponiji odpadkov za lastne potrebe za sežig gorljivih odpadkov, ki deluje istočasno tudi kot toplarna. Sežigalnica obratuje brez pretresa in negodovanja občanov, le zadeve okoli lastništva se zapletajo med občino in državo. Ko pa bi to sežigalnico znatno razširili in bi začeli s kamioni dovažati svinjarijo iz vse Slovenije, bi se javno mnenje obrnilo.

Poskus izgradnje centralne sežigalnice nekateri deležniki ponovno oživljajo in mahajo z rentabilnostnimi izračuni in z skrbjo za previsoke stroške na položnicah za odvoz odpadkov.

  • Share/Bookmark

Posebna palica za posebne Slovence

V zgodovini je bilo že marsikaj videno. Imeli smo posebne policije za posebne naloge, ko so razni prekucuhi ogrožali in napadali takratni red in mir ( ČEKA, Gestapo. OZNA… ). Danes imamo pri nas Nacionalni preiskovalni urad NPU, ki je namenjen za preganjanje najhujših falotov. Imamo tudi Specializirano državno tožilstvo, z grupo najbolj usposobljenih tožilcev, ki bodo ulovljene lumpe spravili v zapore. Ker pa očitno sodišče ne sledi usposobljenosti NPU in specializiranega tožilstva, nov kandidat za generalnega državnega tožilca predlaga ustanovitev »super« sodišča, ki bi ulovljene in obtožene falote tudi ustrezno procesiralo. Minister Klemenčič je konkretnim ukrepom za povečanje učinkovitosti sodišč naklonjen.

S specializiranimi in posebnimi sodišči ima družba izkušnje. Res so učinkovita. Vprašljiv pa je njen vpliv na razvoj demokracije, človekovih pravic in enakost pred zakonom. Morda bomo že jutri imeli posebna sodišča ( po zgledu posebnega vojnega sodišča v Guantanamu) , ki bodo sodila v prvi fazi teroristom, potem beguncem in na koncu političnim nasprotnikom.

Sam pomen specialne policije še razumem, posebnega tožilstva že manj in še manj posebnih sodišč. V mislih nimam specializirana sodišča ( civilno pravo, gospodarsko, družinsko…) , pač pa posebno, ki sodi obsojencem po posebni kvalifikaciji , ki opredeli družbeno težo kaznivega dejanja.

In to razmišljanje je šlo kar tiho mimo javnosti.

Razburjamo se zaradi zakona o Sovi, ki bi naj dobila pooblastila za delo, ki ga opravljajo tako vse obveščevalne službe. Meni je pomembno, da prisluhi, ki jih pridobi brez sodnega naloga, ne štejejo kot dokaz v sodnem postopku. In kolikor vem, tako tudi ostane.

  • Share/Bookmark

Tablete! Jemati ali ne ?

Nekateri prijatelji zdravega življenja in alternativne medicine me opozarjajo na škodljive posledice in stranske učinke zdravil. Pri znancu, ki jemlje tablete proti povišanim krvnim tlakom in budno spremlja stranske učinke, je zdravniku že zmanjkalo izbire ustreznega zdravila.

Pa sem tudi sam prebral natančna navodila in ugotovil , da tega zdravila ne smem jemati, če jemljem kakšno zdravilo, ki vsebuje substanco X, Y ali Z samo ali v kombinaciji z x1, y, in z 1. Torej moram temeljito proučiti tudi druga zdravila, saj se do sedaj nisem toliko posvečal njihovim aktivnim sestavinam. Nekako sem mislil, da že zdravnik ve, kaj paše skupaj in kaj ne.

V poglavju drugi nezaželeni učinki ( največ 1 od 10 bolnikov). Halo! To ni tako malo. To je 10 %.

-okužba zgornjih dihal, bolečine v grlu,vnetje sluznice v nosu, virusna okužba.

Težave z nahodi, kašljanjem, bronhitisom, celo pljučnica so pri meni pogosti gost. Žena pravi, da so to bolezni kadilcev in da je zadnji čas ( če je še?) , da preneham s kajenjem.

Nima prav. Vzrok je v stranskem učinku zdravil.

-očesne bolezni, motnje vida

Bo držalo. Pogosto me pečejo oči in okulist je ugotovil, da se maščobe v vekah prekomerno izločajo, kar povzroča stalna vnetja. Rešitev je morda v uživanju omega 3 kislin in pregrevanju oči.

Na stranske učinke zdravil pa okulist še pomislil ni.

-možganska kap

Halo! Tablete za uravnavanje krvnega tlaka jemljem zato, da ne bi bilo možganske kapi in ne zato, da bo možganska kap posledica stranskih učinkov.

-Šumenje v ušesih , vrtoglavica

Na spletu sem prebral, da so te težave pogoste pri starejših, ki pa so posledica izločanja kalcija v ušesu in so običajno prehodnega značaja. Očitno nihče od avtorjev ne bere stranskih učinkov.

-Kratka sapa

Žena trdi, da je to zaradi cigaret, ki so zmanjšale pljučno kapaciteto, zaradi prekomerne teže in pomanjkanja kondicije.

-srčni infarkt

Tega stranskega učinka še nisem doživel. Skoraj nedostojno je, da zdravila za znižanje krvnega tlaka povzročijo lahko infarkt. Zakaj pa sploh zniževati tlak, če sta lahko možganska kap in srčni infarkt posledica stranskih učinkov jemanja tablet?

-odtekanje nog

Do sedaj je veljalo v laični javnosti, da je to posledica pešanja srca, zastajanja vode, premalo gibanja. Problem smo reševali z diuretiki ( kopriva) , z krepitvijo srca ( srčna moč) in ojačanje žilnih sten ( divji kostanj). Sedaj pa tole; posledica jemanja tablet!

Naštel sem le tiste stranske učinke, ki zadenejo do 10 % bolnikov in so lahko posledica tudi drugih, starostnih sprememb, saj tablete za znižanje pritiska praviloma jemljejo le starejši.

Ko je moj sosed prebral pri osemdesetih letih priložena navodila, je takoj prenehal z goltanjem tablet, ker mu je naenkrat postalo jasno, od kod zatekanje nog, težka sapa, vrtoglavica in impotenca.

Odločil se je za homeopatijo. Pri homeopatskih kroglicah , ki jih dobi kar pri homeopatu, pa ni stranskih učinkov. Ne dobi priloženih navodil s stranskimi učinki.

Sam ne vem, kaj storiti. Iz začetkov homeopatije so bila zdravila zelo agresivna, saj so morala že v nizkih koncentracijah sprožiti podobne učinke, kot zdravljena bolezen. Pri zeliščarjih beremo vedno znova, da so nekatere zdravilne rastline strupene, kot so npr. gabez, pelin, divji kostanj, šentjanževka… Za druge pa se bo to šele odkrilo.

Zdrava prehrana se morda že jutri izkaže za nezdravo. O uporabi nekaterih čudežnih pripravkov so mnenja deljena. Koloidno srebro, natrijev klorat, soda bikarbona, alkalna voda, mikro elementi, kromove spojine in podobno so primeri dialektike, ko dosedanje trditve ne držijo več.

Mislim, da ima mentalno zdravilstvo še najmanj negativnih učinkov, pa naj gre za talismane, energetske objekte orgonske energije, preusmerjanje kozmičnih vibracij ali pa enostavno čiščenje čaker

Rezultat iskanja slik za tablete stranski učinki slike

  • Share/Bookmark

Vračanje beguncev

V letu 1945. je iz Jugoslavije pobegnilo več sto tisoč beguncev. Iz Slovenije pa več deset tisoč. Kdo so bili ti begunci? Tako imenovani izdajalci, ki so sodelovali z okupatorjem, potem politični nasprotniki komunizma, pripadniki bogate buržuazije in seveda tudi tisti nezadovoljneži, ki niso verjeli v zgodbo o uspehu komunizma. Angleži so del beguncev vrnili v Jugoslavijo. O epilogu se še danes krešejo mnenja.

Pri begunski problematiki ne smemo pozabiti, da vsi tisti, ki so sodelovali z silami Nata, ob umiku teh sil dobivajo pečat narodnih izdajalcev in koloboracionalistov. Danes je znano, da v Afganistanu pokrivajo talibani večino države ( razen večjih mest) in da bodo vsi vrnjeni begunci eksekutirani po scenariju Hude Jame, Kočevskega Roga in Teharij .

  • Share/Bookmark

Ponovno kemijsko orožje v Siriji

Bašar Al Asad je s pomočjo Rusije in Irana v ofenzivi in mu v »osvobajanju« sirskega ozemlja od upornikov in islamskih teroristov gre dobro. Kot sem že ob prvih napadih s kemijskem orožjem, ko je ZDA pogojila svojo vojaško intervencijo z uporabo kemijskega orožja s strani sirskega režima, močno podvomil o verodostojnost trditev zahodnih medijev. Zakaj bi ga le uporabil, če mu je grozila intervencija Nato pakta in njemu osebno zagotovo usoda iraškega diktatorja Sadama Huseina. Celo Hitler, ko je bil vojni poraz neizogiben, ni posegel po kemijskem orožju, saj je dobro vedel., da mu uporaba ne bo prinesla zmage, pač pa katastrofalne posledice za vse vojskujoče strani.

Asad je celo pristal na uničenje kemijskega orožja pod nadzorom mednarodnih nadzornikov, pa mu je v vojaškem smisli šlo slabše, kot v tem trenutku.

Ni pa izključeno, da so nekatere sekte znotraj upornikov tega uporabile, da bi dvignili mednarodni gnev in Asada dodatno demonizirale ter ga onemogočili v pogajanjih za mir, saj ni izključeno, da bo politično preživel.

Da se vojskujoče strani poslužijo zvitosti, ni prvič. Kolikor nam je iz zgodovine poznano, so nemške enote, preoblečene v poljske uniforme, napadle lastne obmejne stražarnice, da je dobil Hitler povod za kaznovanje poljske. Tudi v vietnamski vojni smo gledali na TV, kako so bivši šefi CIE priznali, da so sami zrežirali krizo z napadom na ameriško topnjačo v Tonkinškem zalivu in tako odprli pot za opravičenje bombadiranja Severnega Vietnama in Hanoja.

Sumljivo enotni so zahodni politiki in mediji v obsodbi kemijskega napada in v hitrosti povzemanja trditev Sirskega observatorija za človekove pravice, ki ima sedež v Londonu in šteje nekaj desidentov. Tudi o orožju za množično uničeneje v Iraku je zbor zahodnih diplomatov ubrano pel na osnovi ponarejenih not obveščevalnih služb.

Morda pa gre le za pripravo ameriške vojaške intervencije, saj je izkoristek vsestranske podpore »demokratičnih sil« glede na vložke zanemarljiv. In kar je grozno za Arabce, je dejstvo, da se bodo okrepili šeiti, v Libanonu na grozo Izraela Hezbolah in na še večjo grozo Zahoda Rusi na Sredozemskem morju. Ker ima ZDA novega predsednika, je takšen scenarij tudi mogoč.

  • Share/Bookmark

Zakaj Cerarja za premiera?

Nekako se nočemo sprijazniti s parlamentarno demokracijo, kjer je predsednik vlade bolj koordinator, kot pa pravi vodja. Še vedno sanjamo o močnem , odločnem vodju, ki nas bo popeljal kot Mojzes v obljubljeno deželo.

Sam sem očitno demokrat, saj si želim preudarnega, cincavega predsednika, ki bi bil bolj koordinator kot vodja. In predvsem ne hiperaktivno in visoko produktivno vlado, ki bi proizvajala po tekočem traku nove zakone, nove novele, novelo novel, brez treznega razmisleka ali ima vlada dovolj moči in volje, da svoje produkte dejansko implementira v praksi. Tudi naglica s hitrimi postopki sprejemanja odločitev je nevarna. V javni obravnavi z dovolj časa, se pojavijo argumenti za in proti , organizira se lahko civilna iniciativa, ter kakšen umotvor tudi zruši. V takšnih primerih zakonodajalec reagira panično, saj misli, da si ne sme dovoliti, da njegov predlog pade. Zaradi močnega ega se odklanjajo tudi dobri predlogi opozicije z argumentom, da niso zrasli na naših logih. Če bi politika res verjela, da je dekla ljudstva, bi bil takšen ego popolnoma odveč.

Cerarja smo volili, ker je veljal za poštenjaka, res malo cincavega in obotavljivega, brez prave karizme. Preoblikovanje Cerarja v odločnega vodjo, potencialnega diktatorja, karizmatičnega laskača volivcem, populista, bo negacija starega Cerarja, ki smo ga nekoč s skoraj plebiscitarno podporo tudi izvolili. Izraelski in ameriški svetovalci mu ne bodo koristili. Prej švicarski, saj njihovega predsednika večina sploh ne pozna.

  • Share/Bookmark

Gabezovo in kostanjevo mazilo

Gabezovo mazilo in mazilo divjega kostanja

Na spletu je veliko receptur, ko zeliščarji pražijo zdravilne rastline na vroči svinjski masti. Pogosto gre za praženje gabezovih korenin ali pa zmečkanih plodov divjega kostanja. Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba ( Založba obzorja 1983) v poglavju o gabezu govori, da se sveže, posušene gabezove korenine pražijo na vroči svinjski masti, dokler se ne razpustijo. Vroča mast se precedi skozi laneno krpo in tako dobimo odlično gabezovo mazilo. Na podoben način ustvarja svoja mazila mnogo ljubiteljev, tudi za trg. Po podobnem postopku nekateri delajo mazila za vene na osnovi divjega kostanja tako, da zmečkane plodove divjega kostanja pražijo na vroči masti. Tudi veliko se izdelujejo mazila na osnovi vazelina ali oljnih maceratov ( rastlina namočena v olje).

Pri dilemi oljni ali alkoholni izvleček je potrebno najprej opredeliti ( najti v literaturi ) glavno aktivno učinkovino, ki ima zdravilni učinek. Pri nekaterih rastlinah je teh spojin več in ni ene dominantne, na katero bi se fukusirali.

Pri gabezu (Shymphytum officinale) je glavna učinkovina alantoin, ki je oksidacijski produkt sečne kisline. Klinično dokazano pospešuje celjenje ran. Je bel prah, z gostoto 1,45 g /ml. Tališče ima pri 230 st.C in se pri tej temperaturi že razkraja. Topen je v vodi in alkoholu. Topnost pri 70 st.C je 4 g/100 ml. Netopen je v oljih in masteh. V rastlini ga je 0,6 – 1,0 % . Največ ga je v koreninah.

Torej delanje oljnih maceratov in praženju na svinjski masti ni pravi način za ohranitev glavne učinkovine. Bolje je uporaba vodnega izvlečka ( poparek, čaj) ali pa alkoholne tinkture, ki jo lahko tudi dodajamo v fazi izdelovanja mazil v vročo oljno ( mastno ) podlago, vendar postopoma, da lahko alkohol odhlapi.

Skoraj čudežni celitelj ran je zaradi vsebnosti pirolidinskih alkaloidov prišel na črn seznam tako, da se priporočajo gabezovi preparati le še za zunanjo uporabo in še to ne več kot 10 dni skupaj, na nepoškodovani koži ( brez odprtih ran). Pirolidinski alkaloidi so strupeni za jetre in lahko povzročajo mutagenost in so posledično rakotvorni. V kozmetični industriji se uporablja čisti alantoin, ki v kremah odlično ščiti in neguje kožo ( vlaži, celi rane, odpravlja gube…).

Strah zaradi strupenosti alkaloidov je pretiran, saj se pirolidinski alkaloidi le zelo malo absorbirajo skozi kožo.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L )

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čiščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če rastopino stresamo, se dobro peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenu hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 % ( iz knjige Naravna kozmetika).

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkovito ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se ekstrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

  • Share/Bookmark

Naborniška ali poklicna vojska?

Vse naborniške vojske imajo poklicno, profesionalno jedro. Le da pri naborniški zagotavlja številčnost velik potencial usposobljene rezervne sestave, medtem ko profesionalna temelji na pogodbenih vojakih in manjšo rezervo prostovoljcev, ki pa so zato tudi plačani. Profesionalna vojska je praviloma malo številčna, strokovno in kondicijsko izurjena in predvsem učinkovita pri intervencijah izven lastne države. Manj uspešna je pri obrambi lastne države v spopadu z vojaško močnejšo sosedo. Resen problem nastane, ko vojakom pri štiridesetih letih starosti poteče pogodba. Za v penzijo so premladi in delovne izkušnje jim ne odpirajo vrat drugje , kot pri slabo plačanih varnostnikih.

Je pa prednost profesionalne vojske v primeru notranjih nemirov, saj je nevarnost, da prestopi na stran upornikov, minimalna. Na eni strani imamo visoko usposobljeno policijo in vojsko, na drugi strani v vojaških spretnostih neuko ljudstvo.

Na tem blogu sem o dilemi naborništva ali izključna profesinalnost že pisal. Povedal sem, da je bila ena resnejših napak Janeza Janša, takratnega obrambnega ministra, ukinitev obveznega služenja vojaškega roka. V Jugoslaviji je bil goreč zagovornik teorije oboroženega ljudstva, celo za avtorje SLO (splošno ljudskega odpora) preradikalen. Mislim, da je koncept profesionalne vojske dobil močno sinergijo z razpadom Varšavskega pakta ( ko Nato ni imel več močnega nasprotnika) in s transformacijo tega pakta v svetovnega žandarja, ki mora biti dovolj mobilen in usposobljen vojaških intervencij daleč od doma. Mogoč razpad EU, krhanje Nato povezave, porast nacionalizma in populizma, navali beguncev, mogoče verske vojne, odpiranje starih medsoseskih sporov so elementi, ko evropske države ponovno preverjajo doktrine vojskovanja.

Vzgojni element vojaškega roka ni pomemben; bolj je podoben vplivu internata, taborništva, delovnih akcij. Tudi slepega poslušanja in uboganja ukazov se nabornik ne nauči, saj dril ameriških marincev ni za evropsko okolje.

Teza, ki so jo zagovorniki poklicne vojske tako radi poudarjali, da je naborniška vojska v današnjem modernem času sodobnega vojskovanja neučinkovita, ne drži. Izraelska armada, ki temelji na naborništvu, je ena od najbolj učinkovitih. Zanimivo, da miroljubna Švica prisega na naborništvo in ima eno močnejših armad v Evropi . Rezervna sestava se redno usposablja, na kar so Švicarji ponosni. Doma imajo celo orožje, s katerim pa je presenetljivo malo nesreč in zlorab.

Spomnimo se Avstrije, ki je celo na referendumu zavrnila ukinitev naborništva. Danes miroljubna Skandinavija razmišlja o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka, da ne govorimo o naši bratski Hrvaški.

Kadar o tej temi razpravljamo, se najbolj pogosto odpirajo dileme o smiselnosti  “puzanja”, večnega čiščenja orožja i “zaleganja” v primeru atomskega napada iz leve ali desne, jutranjega vstajanja, posteljanja postelje ” na ivico” in podobno.

Osnovna dilema pa bo ostala. Biti demilitarizirana država, ki ji bo varnost zagotavljala diplomacija ali pa vojaško dovolj močna, da bo zmanjševala apetite sosedov.

  • Share/Bookmark

Paralizator

Ni mi jasno, zakaj toliko besed o uporabi paralizatorja v policiji.

Kader je strorilec nevaren, oborožen z hladnim orožjem, morda celo izurjen, je uporaba strokovnih prijemov in gumijevke  premalo, da ne bi tvegali resnih poškodb policistov in uporaba strelnega orožja preveč. Še posebno je paralizator primeren za zaprte prostore, kjer lahko uporaba strelnega orožja povzroči tudi civilne žrtve, ko gre za odbite krogle.

S paralizatorjem ne dobi policija nobenih novih pooblastil, pač pa le sredstvo, ki ga lahko uporabi za svojo in našo varnost na meji med strokovnimi prijemi in uporabo strelnega orožja.

Nikoli pa mi ni bila jasna uporaba zamaskiranih specialcev, ki napadejo, poderejo žrtev, jo med  vpitjem  vklenejo v stilu ameriških trilerjev, medtem ko so kriminalist, policist, sodnik, tožilec, priče prepoznavni in največkrat tudi žrtve maščevanja.

  • Share/Bookmark