Zdravstvena reforma

Koalicija se maje v pričakovanju  predloga zdravstvene reforme, ki bi jo naj pripravila ministrica do sredine decembra,  po nekajkratnih podaljških. Ne razumem, od kod pričakovanje , da bodo strokovne analize dale  ustrezne rešitve. Dejansko se delamo »tošote«.

Običajno postopek teče tako, da se koalicijski partnerji dogovorijo za cilje in kako te cilje doseči.

Postavljanje ciljev je domena politike in v primeru zdravstvene reforme so ti:

1. javno ali zasebno zdravstvo in v primeru kombinacije njun odnos.

2. za koristnike brezplačno ali plačljivo zdravstvo in v primeru kombinacije, kaj in koliko je samoplačniškega dela ( kot npr. v zobozdravstvu) oz. participacije, ki smo jo v socializmu že poznali.

3. do katerih zdravstvenih uslug smo upravičeni iz vidika javne blagajne ; pacientu mora biti jasno, da ne izsiljuje posebnega zdravstvenega obravnavanja v tujini. Pojasnilo bi razrešilo zdravnike nenehnih pritiskov pacientov, svojcev in tudi javnih medijev. Za takšne primere so paketi dodatnega zavarovanja pri zavarovalnicah.

4. Ali želimo ohraniti za financiranje javnega zdravstva Zdravstveno blagajno in jo morda okrepiti z prenosom dodatnega zavarovanja. S tem pa ukiniti Vzajemno in odvzeti ta posel komercialnim zavarovalnicam.

Ko se koalicija poenoti v ciljih, je stvar stroke in tehnologije izdelava podrobnosti. Takrat v predlaganem programu ni presenečenj, so le manjše kozmetične napake, ki ne odmikajo dogovorjenih ciljev.

Plačilo tujih strokovnjakov, da so ugotovili, da je naše zdravstvo dobro, sem razumel le kot utišanje tistih, ki trdijo, da je le v zasebnih rokah vse učinkovito in da je država nujno slab gospodar. Včasih je pač potrebno za argumentiranje poklicati stroko, za katero pa že tako vemo, da se prostituira za dober denar. In po možnosti morajo biti zveneča imena.

Je pa v vsakem dogovoru potrebno poštenje in še posebno v politiki, ko gre za interese naroda. Taktiziranje Desusa in SD je nekorektno, še posebno, če so se že poenotili in uskladili pri ciljih in poteh zdravstvene reforme. Takrat je majanje vlade ali odstavitve ministra, ker bo naš človek ostal brez vpliva. položaja ali posla, neprimerno.

Floskule » za pacienta gre« so demagogija v stilu Cankarja » za narodov blagor«.

Korupcija, čakalne vrste, preplačana zdravila pa so pojavi, ki jih sama zdravstvena reforma ne bo rešila. Te pojave bi lahko omilili brez reforme v okviru že veljavnih predpisov. Centralizirana nabava, kontrola primerjalnih cen in direktna povezava z proizvajalci so odvisni od volje lastnika bolnišnic ( države). Seveda bi takšni ukrepi temeljito premešali denarne tokove in prizadeli predvsem dobavitelje , ki so bližje levim strankam. Morda je tudi od tod napajan gnev Židana in Erjavca.

Pa še o čakalnih vrstah.

V začetku te vlade, še posebno pa v času Bratuškove, ko je bila akcija » skrajšamo čakalne vrste« v polnem teku, so zasebne ambulante reševale zagato tako, da so sprejemale le določeno število naročil v stilu: Gospod, trenutno ne sprejemamo naročil. Poskusite ponovno naslednji mesec po 25.

Danes pa so se vrednote spremenile. Dolge čakalne vrste so merilo uspešnosti bolnišnice in zdravnika. Zadnjič se je pohvalila mama zdravnika: Moj sin ima že čakalno dobo 3 mesece. Spoznali so njegove sposobnosti in naval narašča. Veš, njegov sošolec ni tako uspešen. Njegova čakalna doba je samo dva meseca.

  • Share/Bookmark

Čigavi hlapci so mediji?

Na splošno je v medijih vse manj zunanje politike, pa še ti prispevki so trobilo zavezniške propagande. Prispevkov v stilu pokojnega Gustinčiča ni več. Zunanjo politične novice so naravnane glede na stališče in vlogo ZDA, O ofenzivi na Alep, o bombardiranju ruskega letalstva bolnišnic, šol, nedolžnih žrtev, herojskega trpljenja obkoljenih prebivalcev mesta, ki bi po oceni analitikov že moralo zdavnaj pasti, ne piše niti Boštjan Videnšek. O Mosulu, ki bi ga lahko kurdske in iraške sile zavzele v dveh dneh ( tako so poročali) so le še redke novice. Bojišče postaja stacionarno in o velikem preobratu bitke še ni duha ne sluha. Pravzaprav boj za osvoboditev sunitskega dela mesta se še ni niti začel.

Zakaj takšen molk, ko pa je še pred mesecem Delo zalagal bralce z najnovejšimi dnevnimi vrednostnimi poročili?

Očitno vsi čakajo na Trumpa, da se izreče o sirskem konfliktu. Politični agitatorji še nimajo jasnega namiga!

Celo o Ukrajini se vedno manj poroča, čeprav sankcije za Rusijo še veljajo in tudi Putin še ne kaže volje, da bi Krim vrnil sosedom. Razumljivo je, da prave resnice o sestrelitvi malezijskega letala ne bomo izvedeli, če le ima ukrajinski režim vsaj malo prste vmes. Tudi iluzorno je misliti, da bomo izvedeli, kdo je streljal na protestnike na Majdanu. Tudi ne bomo izvedeli, na kaj zavezuje Ukrajino sporazum v Minsku. Izvedeli bomo le to, da Rusija pomaga ruski manjšini v Ukrajini in da ne vrne polotoka Krim, pa čeprav je bil do leta 1955 stoletja v ruski lasti in je za Rusijo dejansko strateškega pomena. Kadar je Izrael zasedel del ozemlja sosedov, da je zavaroval strateške interese, to ni bila agresija, pač pa zakonita obramba.

Razcepljena Evropa pričakuje namige iz ZDA. Francija in Nemčija bi z Rusijo trgovale, Poljska in baltske države se bojijo samozavestne Rusije zaradi nerešenega statusa ruskih manjšin v svojih državah. Ukrajina se boji, da bo ostala v čakalnici Evrope, s skaljenimi odnosi z vzhodno sosedo, z izgubljenim Krimom, z vsiljeno decentralizacijo in predvsem z razočaranci nad oranžno revolucijo.

Ves svet čaka na Ameriko in na njene jasne namige.

Celo toliko opevani svobodni mediji, ki jim je baje primarno poslanstvo objektivno poročanje, so umolknili.

Resnica le ni tako enostavna. Ni črno bela, ni dobrih in slabih fantov. Vse je odvisno od kota vpadne svetlobe » svetovnih svetilnikov«.

  • Share/Bookmark

Zakaj sem volil Drnovška ?

V času socializma, ko se je del politike trudil ustvariti videz demokratičnosti, sta se na volilnem lističu za člana predsedstva SFRJ pojavila dva kandidata:

1. Marko Bulc, partizan, kemijski inženir, uveljavljen družbeno politični delavec, predsednik gospodarske zbornice z močnimi zvezami v gospodarstvo doma in v tujini, dober poznavalec slovenske in jugoslovanske politične elite, z zglednim zasebnim življenjem, brez škandalov.

Po vseh analitičnih pristopih nesporen favorit. Celo šepetalo se je, da bo lahko zaradi dobrih zvez veliko naredil za Slovenijo.

2. Janez Drnovšek, mlad , nepoznan bankir lokalne banke, ekonomist in doktor VEKŠ v Mariboru, brez političnih in strokovnih referenc. Šušljalo se je, da za njim stoji Dolanc in da gre za trboveljsko zasavsko navezo. Da pa ima nezakonskega otroka, se takrat še ni vedelo. V tistih puritanskih časih bi bilo to dejstvo oteževalna okoliščina.

Dan pred volitvam me je srečal politični veljak naše občine: Fantje, saj veste, da so jutri volitve! Glasujte za Bulca, ta bo lahko naredil največ za Slovenijo. Starega mačka ne bo Beograd preplašil in ugnal!

Na volitvah sem ravno zato volil Drnovška. Da sem etablirani politiko malo ponagajal in kljuboval.

Takšnih nas je bilo kar nekaj. Na volitvah je zmagal predvideni poraženec.

Tudi pri ameriških volitvah je bilo najbrž nekaj podobne kljubovalnosti.

  • Share/Bookmark

Za otekle, mrzle in boleče noge

Preparat za otekle, mrzle in boleče noge

Za boleče, otekle in mrzle noge sem koncipiral preparat na osnovi poltekoče kreme.

Osnovni učinkovini sta kapsicin ( izvleček pekoče paprike) in escin ( izvleček divjega kostanja), dodatki v vodni fazi pa čaj hmelja ( za staro kožo) in žajblja ( za protiglivično delovanje).

Preparat je izdelan kot poltekoča krema po navodilih knjige Heike Kaeser Naturkosmetik selber machen

Kreme so v bistvu vse emuzije maščobne in oljne faze. To dejstvo nam omogoča, da uporabljamo oljne in vodne ( deloma tudi alkoholne ) izvlečke, ki jih med mešanjem z dodatkom emulgatorja spravimo v stabilno suspenzijo. Dodajamo lahko tudi zgoščevalce za vodno in oljno fazo, če želimo dobiti kremo bolj gosto in kompaktno. Dodajamo lahko tudi dodatne učinkovine, kot so vitamini, hialuronska kislina, vlažilce ( glicirin, sečnina), arome… Na koncu dodamo konservans , ki se lahko uporablja v naravni kozmetiki ( Cosgard) in s tem podaljšamo rok trajanja izdelka do 1 leta.

Osnovni recept.

20-30 % oljne faze

( uporabil izvleček pekoče paprike v olivnem olju)

2-3 % emulgatorja ( Montanov 68 )

1 % zgoščevalec ( cetil alkohol)*

70-80 % vodne faze

20 % izvleček divjega kostanja v alkoholu

50-60 % čaj iz hmelja in žajblja

1 % zgoščevalca za vodno fazo ( ksantan gumi)

Postopek dela:

Oljno fazo segrejemo na 75 st.C ( na vodni kopeli) in s paličnim mešalnikom dobro premešamo, da se emulgator in zgoščevalec raztopita v olju.

Tudi vodno fazo segrejemo . Najbolje je, da pred pripravo skuhamo zeliščni čaj, da je vroč . S segrevanjem uničimo tudi prisotne mikrobe, ki bi kvarno vplivali na rok trajanja izdelka.

Vodno fazo med mešanjem po obrokih dodajamo med intenzivnim mešanjem v oljno fazo. Mešamo 2-4 minute.

Vzamemo dobljeno emulzijo iz vodne kopeli in na konco med mešanjem dodamo v vodi raztopljeno sečnino, konservans, morda 2-3 kapljice eteričnega olja, ko se ta ohladi na cca 40 st. C. Pri tej temperaturi dodajamo vse dodatke, ki so temperaturno neobstojni.

Emulzija dobi svojo končno podobo šele naslednji dan. Praviloma so vse dobljene emulzije bele barve, razen v primeru dodatkov barvil ali reakcije posameznih učinkovin. Čaj iz tropotca ali žajblja da emulziji rahlo rjavkasto barvo.

Trdoto in tekočnost kreme reguliramo tudi z izbiro oljne faze ( dodatek voskov, kokosovega olja, palmovega olja, karitejevega masla, ki so že v osnovi v trdni ali poltrdni obliki) ter seveda z zgoščevalci.

Tudi v tekočo fazo lahko dodamo zgoščevalce.

Alkohol sam po sebi ni problem ,saj znižuje površinsko napetost in s tem olajša emulgiranje. V kozmetiki se uporabe alkohola izogibajo, vendar pa v kremah za zdravljenje ni odveč, saj deluje dezinfekcijsko, širi pore za lažjo penetracijo učinkovin skozi kožo in omogoča uporabo tudi tistih učinkovin, ki so topne v alkoholih. Vendar pa moramo vzeti v obzir izkušnjo, da zgoščevalci za vodno fazo ne delujejo v alkoholu, če ne vsebuje vsaj 50-60 % vode.

Izdelava omenjene emulzije je seveda mogoča brez zgoščevalcev, le krema bo bolj redka. Brez emulgatorja pa verjetno ne bo šlo, čeprav je izveček divjega kostanja tudi površinsko aktivna snov

(saponini). Če pa se odločimo za delo brez emulgatoroja, bo pač potrebno pred vsako uporabo dobljeno emulzijo dobro pretresti. Olivno olje sem uporabil zaradi dejstva, da je dosegljivo, ni predrago in od olj najglobje prodira v kožo. Predre celo barierno plast, kar za kozmetiko ni zaželjeno in lahko povzroča alergije na koži. Zato ga za nego dojenčkov odsvetujejo.

Jaz sem še vročo ( ker je bolj tekoča) nalil v malo steklenico od mineralne vode Donat. Dobil sem poltekočo kremo, ki dejansko zelo učinkovito in hitro deluje pri mrzlih, bolečih in oteklih nogah. Uporabljam jo tudi za boleče kolke in koleno. Učinkovito deluje tudi proti mravljinčenju v prstih nog po kemoterapiji.

Pri delu krem je potrebna visoka higiena dela. Priporočljivo je ves pribor in posodo pred uporabo razkužiti s koncentriranim alkoholom. Lahko se nabavi za ta namen 96 % alkohol, ki je namenjen predvsem za špiritne gorilnike in je poznan na trgu pod imenom bioetanol. Cena je bistveno nižja kot pri lekarniški izvedbi ( cca 3 evre/ l ).

OPIS aktivnih učinkovin in dodatkov:

1. Pekoča paprika ( Capsicum frutescens L.) (preberite.si/tag/kapsaicin/)

Kapsaicin, ki ga vesebuje pekoča paprika,  ne pripomore samo k pekočemu okusu, ampak ima tudi različne zdravilne lastnosti. Splošno razširjeno mnenje, da pekoča hrana ni dobra za želodček, je zmotno, velja ravno nasprotno, kajti kapsaicin poveča izločanje želodčnega soka ta pa ščiti želodec. Kapsaicin deluje tudi protivnetno, saj blokira P substanco, katera je pomembno povezana z različnimi vnetnimi procesi v telesu. Dolgotrajno uživanje je lahko dobra preventive pri preprečevanju razvoja artritisa. Kapsaicin preprečuje tudi bolečino, ki je povezana s psoriazo, artritisom in diabetično nevropatijo. Ker dokazano znižuje tudi nivo holesterola in trigliceridov v krvi, na tak način preprečuje nastajanje krvnih strdkov, kar pomeni, da je manj možganske kapi in tromboze ter različnih srčnih obolenj. Po ajurvedi naj bi pekoči okus stimuliral apetit in izboljševal prebavo, prebava pa je zelo pomembna za naše dobro počutje. Kapsaicin je vazodilatator, kar pomeni, da širi žile po vsem telesu in to vpliva tudi na vaše spolno življenje…torej je afrodiziak. Ker vsebuje veliko beta-karotena, pro-vitamina A in vitamin C, nam povečuje odpornost in hrani naš imunski sistem. Uporabljamo ga tudi kot preventivo v boju z rakom na prostati, dovolj je že 400mg kapsaicina trikrat tedensko. Ker pekoči okus feferona povečuje termogenezo (ustvarja toploto v telesu), telo troši več kalorij in pomaga v boju s preveliko telesno težo. Kar nekaj super lastnosti pekoče paprike je naštetih, zato premagajmo strah pred njegovim pekočim okusom in ga začnimo uživati …seveda v omejenih količinah.

Poglejmo še koliko skovilov vsebujejo različne vrste feferonov

  • Sladka paprika – 0 skovilov
  • Pepperoncini – od 100 do 500 skovilov
  • Passila – od 1000 do 1500 skovilov
  • Rocotillo – od 1500 do 2500 skovilov
  • Jalapeno – od 2500 do 5000 skovilov
  • Tabasko, kajenski poper –  od 30000 do 50000 skovilov
  • Habanero – od 360000 do 500000 skovilov
  • Naga viper, infinity čili –  od 855000 do 1500000 skovilov

Tabasko je pripravljen iz rdečega habanera in ima jakost 8000 skovilov. Feferone postopoma dodajajte v svoj meni, tako v surovi obliki kot v obliki prahu, seveda v zmernih količinah, da ne bo kdo od družinskih članov in prijateljev pristal na urgenci. Količina pekoče paprika, ki jo nameravamo zaužiti, je seveda odvisna od njene jakosti, nobeno pretiravanje pa ni dobro,

Kaj pravi knjiga Narava kozmetika o feferonih

Delovanje in uporaba

Izvlečki pekoče paprike, ki vsebujejo kapsaicinoide, imajo močno dražeče delovanje na kožo in sluznice, povečujejo prekrvavitev in dajejo občutek toplote. Niso primerni za nego občutljive kože. Zaradi močnega učinka kapsacionidov koncentracija ne sme preseči 0,25 %. Lahko jih uporabimo v športni kozmetiki in v kozmetičnih izdelkih za nego lasišča proti prhljaju in za preprečevanje prekomernega izpadanja las. Poskusi so pokazali, da lahko izvlečke paprike, v katerih prevladujejo karatenoidi, uporabljamo kot antioksidante za zaščito kože pred oksidativnim stresom in kot rdeče barvilo v kozmetičnih izdelkih.

Od kapsaicionidov je najbolj prisoten kapsacin ( 66 %). To je bel prah, slabo obstojen,. Je oleofilen in se zato odlično meša ( raztaplja ) v oljih. V vodi je slabo topen (0,0013 g/ 100 ml ). Dobro topen je v alkoholu, etru. benzenu, nafti…

LD 50 pri miših je 47,2 mg/ kg teže.

Zaradi izrazito pekočega okusa ni resnih zastrupitev pri človeku. Le pri zaužitju čistega kapsacina v kapsulah ( za hujšanje, saj poveča izgorevanje hrane) so poznani primeri zastoja srca.

Se pa kapsacin uporablja tudi v sprejih za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, prav tako tudi v sprejih za obrambo .

Opomba: Pekoč okus v ustih odstrani smetana, mleko ali olje. Najbolj pekoči deli paprike so okoli peclja in zgornjega dela notranjosti, kjer se nahaja seme.

Opomba ( izdelava izvlečka).

Ker je kapsicin topen v oljih, sem ostre feferone ( narezane na manjše kose) namočil v olivnem olju in jih med občasnim stresanjem namakal do 30 dni. Najboljše je na temnem prostoru, saj so olja in tudi kapsicin občutljivi na svetlobo in povišano temperaturo ( staranje olj). Potem sem olje odcedil in ga spravil v steklenico. Pri izvlečkih na bazi olj je boljše delati s suhimi snovmi ( posušen in zmlet čili ali feferon), saj voda v olju skrajša življenjsko dobo oljnega izvlečka ( olje se hitreje pokvari).

2. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L ) iz knjige naravna kozmetika.

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čisščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če razstopino stresamo, se dobroo peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenju hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 %.

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkoviti ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se estrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

3. Emulgator Montanov 68

Montanov TM 68 je naraven emulgator, sestavljen iz cetearyl alkohola in cetearyl glukosida, biološko razgradljiv. Je samostojen emulgator, ki na koži pušča svilen občutek. Posebej se priporoča za izdelavo bogatih krem za suho in zrelo kožo in izdelkov z večjo vsebnostjo olj in masel. Priporočamo segrevanje obeh faz do 75°C. Izdelek razvije konsistenco po 24-48 urah.

Oljna faza naj bo med 25-40%. Idealen za izdelavo naravne kozmetike. Topen v maščobah. Dodamo v oljno fazo.

  • Share/Bookmark

Staroverci – uporaba kamnov

Žar kamen

Žar kamen je bil zagotovo najskrivnostnejši kamen, ki ga je moral v davni preteklosti vsak graditelj na skrivaj vzidati v hišo. To je lahko storil le v najdaljši noči ob zimskem kresu, ki je tudi rojstvo novega sonca, saj je ob zimskem kresu sonce najnižje na nebu in je zato dan najkrajši, potem pa se začne dan daljšati in sonce sveti močnejše. Zato se ponovno rodi in raste Žar kamen je moral biti del ognjišča prednikov, graditelj pa ga je še zaznamoval z namenom, da bi bil prepoznaven. Ko je bil kamen vgrajen v steno ali tlak, je za njegovo mesto vedel le graditelj, ki je bil prvi gospodar hiše, zato je to z njegovo smrtjo postala neizsledljiva skrivnost vsake hiše.

Žar kamen je v novo nastali dom prenašal moč nevidnih sil prednikov, ki bo skupaj z njim zagotavljala srečo in blaginjo tistim, ki bodo v njem živeli. Zaradi slednjega hiša z vzidanim žar kamnom ni nikoli propadla, razen morda v vojnem času. Tista, ki pa se je porušila, zagotovo žar kamna ni imela, bodisi zato, ker ga niso vgradili, bodisi zato, ker ga je graditelj iz maščevalnosti ali kakšnih drugih nagibov iz hiše odstranil.

V novo hišo so se vedno vselili le takrat, ko je bil žar kamen že vgrajen. Gospodar ga je namreč vzidal, ko je bila hiša še v fazi gradnje ali pa že dograjena. Zgodilo se je tudi, da nekateri potomci tega izročila niso spoštovali; to se je pripetilo tudi pri bližnji domačiji. Vnuk je od nonota, ki je ležal na smrtni postelji, izsilil, da mu je ob križu in sveči izdal hišno skrivnost, torej mesto, kamor ga je vzidal. Ker je bil žar kamen po njegovem mnenju del starega verovanja, ga je po njegovi smrti iz zidu odstranil in na njegovo mesto postavil kamen iz nekega znamenja. Kmalu za tem so hišo prizadele nesreče in smrt. Hiša je imela že pred prvo svetovno vojno udrto streho.

Ognjeni kamni

Takrat, ko so pripravljali apnenico, so vanjo nekateri zdravilci dali tudi take kamne, ki potem v vodi niso razpadli v apno kot drugi. Ti ognjeni kamni naj bi imeli v sebi veliko ognjene moči. Pri zdravljenju so vedno uporabljali le tri kamne. Pred uporabo so jih dali v kotel in jih na ognjišču greli. Ko so postali topli, jih je zdravilka posipala z voščeno “moko”. Preden jih je položila na obolela mesta, je toploto preizkusila z jezikom. Moč teh kamnov je občasno obnavljala tako, da jih je dala v krušno peč skupaj s kruhom.

Doblarski in volarski kamen

Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom, ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo. V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski, ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa. Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Cinč

Cinč je bil majhen najmanj dvobarven in komaj 10 mm velik prodnik, ki je služil kot varovalo pred hudim duhom in urokom. Moja mrzla teta po mamini strani je živela sama v Kozijski grapi in je vseskozi vedeževala, a le ženskam. Odkar je pomnila, je nosila v obleki všit cinč ki so ga nosile vse ženske po materini strani, kdo ve, koliko rodov. Všit je bil v obleko pod levo pazduho. Ko je staro obleko zavrgla in dobila novo, je vanjo všila isti cinč

Že kot mladenka sem teto večkrat obiskala, ker je bila mila in radodarna ženska. Umrla je okoli leta 1930. Ker sem bila v njeni hiši, ko smo jo pripravljali za pokop in tudi po pogrebu, ko sem pomagala spravljati njene stvari, sem se spomnila na cinč Pogledala sem oblačila, ki jih je imela na sebi takrat, ko je umrla, in ga z lahkoto našla. Tiste obleke pa so sosedje izločili, ker niso bile več uporabne. Njen cinč sem hranila v nočni omarici celih štirideset let. Ker vem, da ga nekoč, ko me ne bo več, ne bodo niti opazili, ga raje podarim Vam, ker vem, da cenite stare stvari in običaje. Teta pa mi je povedala, da je imel ta cinč še posebno moč, saj je bil najden v nekem staroverskem svetišču v Trebuši.

Kamne žilnike, ki so jim rekli veziči , so uporabljali oziroma to navado gojili le do začetka prve vojne, ko so bili stiki med staroverci pogostejši, saj so se večkrat obiskovali, še posebno, ko na kmetiji ni bilo večjih del. Že takrat je bilo v obtoku veliko več vezičev, kot je bilo staroverskega prebivalstva, ki so si jih izmenjevali med seboj.

Ko si takrat šel na obisk ali pa po opravkih, si doma vzel vezič, ki je bil velik kot večji kovanec, pa tudi večji. Ob vstopu v hišo si najprej vse prisotne pozdravil, ne da bi kaj rekel, pa si potem vezič postavil na polico notranjega okna. Včasih jih je bilo tam že nekaj, večkrat pa nobenega, saj je bilo to odvisno od števila obiskov, ki jih je imela hiša v zadnjem času. Po dehnarjevem prepričanju naj bi bila to “materialna” potrditev povezanosti enako mislečih družin ali posameznikov na nekem območju. Obenem pa neke vrste pozdrav, ki naj bi pričal o trdnosti ter številu vezi med nami.

Krint

Krint je ploščat prodnik, ki so ga staroverski otroci nosili s seboj v šolo, da je odbijal, kar so jim vsiljevali. Kot na vse tisto, kar smo zaradi večinske vere morali delati in poslušati. Toda večina naših otrok je bila na te razmere predčasno poučena in zato pripravljena. Dehnar nas je pogosto opozarjal z besedami: Misli tako, kot čutiš in verjameš, ne pa, kar ti ne naši pridigajo”. Seveda pa je vsak staroverski otrok pri sebi imel vedno ploščati prodnik krint, ki je ploskev kamenčka vsaj na eni strani razdelil na štiri dele, oziroma na štiri tročane, ki so imeli sredinsko točko skupno. Krint je seval veliko moč in tako odbijal, kar so ti vsiljevali. Iz istih razlogov so ga fantje vzeli, ko so šli k vojakom. Dekleta pa, ko so šla na tuje. Uporaben pa je bil tudi proti vsakemu vsiljevanju, tudi proti fantom, ki so bili nasilni do deklet.


  • Share/Bookmark

Staroverci -tršan

Tršan so uporabljali v primeru, da zduhec ( duša) umirajočega ni mogel zapustiti telesa. Ko namreč ni pomagalo niti pitje vode, ki si jo je sam zaželel; ta naj bi namreč pomagala zduhcu iz telesa; so mu pomagali tako, da so mahali s tršanom od umirajočega proti oknu ali vratom, kamor naj bi zduhec odšel. Ko je umrl, so tršan na ognjišču zažgali, saj drugače ne bi učinkoval.


  • Share/Bookmark

Staroverci- cirn odpravlja uroke

Cirnc – naprava za odpravo urokov

Pavlo, poglej tisto žensko, ki prihaja mimo. Njena stara mati je bila na Pušnem pred prvo vojno najboljša pri odpravljanju urokov, in to s cirncem. Tako je rešila uroka tudi mojega bratranca, ki ga je nekoč urekla neka Benečanka, ker mu je hotela vedeževati, pa ji je njegova mati to preprečila tako, da jo je nagnala iz hiše.

Če je bil kdo uročen, je uročenemu cirnc ( glej skico) nekaj časa nad glavo držala vidonka ( jasnovidka, vračarka). Nato ga je spustila, rekoč: Bujtne šklandre gor pa dol, da bo suj ostu pr suj. Če se je cirnc naslonil na eno ali obe rameni, ko se je pretrgal sukan je bil urok le delno opravljen, zato ga je bilo treba čez nekaj časa ponoviti. Če pa je padel na tla, je bil urok odpravljen.


  • Share/Bookmark

Staroverci- trojak, ojačevalec energije

Osnova, da trojak sploh stoji, so te tri palice imenovane starce. Na vrhu teh je postavljen rogin, v katerega je zapičena pušpanova vejica. Vsi trije njegovi kraki pa povezujejo vse tri starce. Oboje skupaj pa predstavlja Nikrmano. Pod roginomje železna rinka, ki daje cvekniku spodaj dodatno moč. Vse zbrane moči iz trojaka preidejo spodaj v cveknik, ki jih usmeri in odda v telo ali kakšno stvar, ki leži pod njim. Rinki potem sledi rešten, ki predstavlja nebo z luno, soncem in zvezdami, ki jih povezuje tročan. Vse te sile pa se naposled prav tako usmerijo v spodnji cveknik. Ko trojak postavimo v prostor, le­ta samodejno deluje, tako da izniči vse slabe sile in tako onemogoča hudemu duhu in drugim sovražnim silam, da bi prišle v hišo. Kot vidiš, sedijo” starcev vdolbinah vseh treh bulcen, ki imajo prav tako zbrane vse močne sile reke, ki jih je tisočletja brusila in oblikovala s svojmi mirnimi in divjimi vodami.

Tu pri nas ga je imel le stari Brezar, ki je z njim tudi zdravil. Žal je bil njegov trojak med prvo svetovno vojno uničen, od njega pa so se ohranile le vse tri bakule.

Tega pa je okoli leta 1920 naredil mladi Brezar, ki ga je kot njegov oče, vseskozi uporabljal večinoma doma, zelo redko pa izven hiše. Razen takrat, ko so iskali vodo in zaklad. Nekoč so z njim v gozdu tudi odkrili kraj, kjer je bil zakopan izginuli domačin. Tega je do njegove smrti uporabljal tudi mladi Brezar.

Kot otrok sem si nekoč z zarjavelo žico opraskal levo roko. Naslednji dan je bila roka zelo zatečena, rana pa se je vnela in postala gnojna. Ker sem ponoči že čutil bolečine, sem moral k Brezarju. Sprva mi je dal piti grenko tekočino,za tem pa mi je rano spral in nanjo začel kapljati vročo smolo, da sem vpil od bolečin. Seveda sem se kmalu umiril, tako da sem se lahko ulegel pod trojak in si obenem položil bolno roko na trebuh. Šele takrat je lahko Brezar nanjo usmeril cveknik tako da sem se pomikal, kot je zahteval. V takšnem položaju sem ležal toliko časa, da sem zaspal. Ko sem se prebudil, mi je z žlico ponudil še neki prašek, ki sem ga moral splakniti s toplim kozjim mlekom. Nato sva s prijateljem, ki me je spremljal, odšla domov. V veselje vseh sem bil čez dva dni popolnoma zdrav. Čeprav imam tisti trojak doma že nekaj let, nisem niti pomislil, da bi ga preizkusil, saj dobro vem, da je zato potrebno imeti tudi veliko znanja o zeliščih. Predvsem pa moraš imeti v sebi še posebno moč, ki je dana le redkim. Danes tu okoli takšne moči gotovo nima nihče.

Oba, tako stari kot tudi mladi Brezar, sta pod cveknik dajala tudi zelišča,semena in drugo z namenom, da bi dobila še dodatno moč.

  • Share/Bookmark

Staroverci – brtin, čarobna palica

Brtin je imel le gospodar hiše, ki ga je vedno hranil nad vrati izbe. Brtin se je namreč enačil z lastništvom hiše. O tem so bili seznanjeni vsi, ki so živeli v hiši. V običaju je bilo, da ga je gospodar, ko je domačijo prevzel eden od sinov ali pa zet, izročil njemu.

Brtin je po ljudskem glasu izdeloval tisti, ki je v kraju zdravil z zelišči in tudi zagovarjal. Slišal sem praviti, da je bil na našem koncu zadnji izdelovalec brtinov nekdo, ki je živel tam nekje pod Čančami v neki samoti ob Lepenki. Vendar je bilo to zelo davno, ker ga ni nihče več poznal. Vedeli so le, da je bil posebnež, ki se je rodil v srajčki in ki je znal hoditi v ris. Menda so mu rekli Kvejc. Brtin lahko opišem zelo natančno

Izdelan je bil iz nagnojevega lesa, da bi trajal večno, ker ta les sploh ne zgnije. Debelina brtina je bila za dva prsta, dolžina pa za laket. Danes je to 3 cm debeline in 50 cm dolžine. Na obeh koncih je bil v prerezu palice vrezan enakostranični trikotnik, torej tročan. Na konicah trikotnika pa je bil po dolžini palice vrezan žleb. Ti trije žlebovi so tako povezovali trikot­nika na obeh koncih palice. Tisti, ki so imeli težave z ožiljem na nogah, torej s krči ali ozeblinami, so brtin z bosimi nogami valjali po podu zjutraj in zvečer. Izboljšanje je bilo kmalu vidno. Z brtinom so prav tako gladili tudi bolno živino ali tisto, ki se ni ubrejila. Na enak način so pomagali tudi bolnikom ali ženski, ki ni mogla zanositi. Brtin pa je skrbel tudi za plodnost polj in semen. Zaradi vsega tega ne preseneča, da so ga imeli za čudežno palico

  • Share/Bookmark

Staroverci – zdravilne rastline

Nebernik je bil cenjena rastlina, za katero so od učitelja izvedeli, da se imenuje gorski šetraj. Vendar gre pri tem za podvrsto, ki ima namesto belih modre cvetove. Pred prvo svetovno vojno je nebernik rasel le na severozahodnem pobočju Velike babe.Ker pa so ga večinoma nabirali ob cvetenju, mu ni uspelo tvoriti semen, zato ga je bilo iz leta v leto manj, po letu 1925 pa ga tam niso več našli.Na Livških Ravnah so ga gojile številne ženske. Danes ga ima verjetno le še Antonija. Vsi, ki so ga gojili nižje in vzhodno od Raven, so ga dobili le pri domačinkah. Gojili pa so ga predvsem zato, ker so ga potrebovali pri nekih staroverskih obredih.Govorilo se je, da čim više rase, temnejše modre cvetove ima, saj je bliže modrini neba. Ženske so ga pile vedno z materino dušico,in sicer v razmerju 1:1. Starejši nabiralci, ki so ga nabirali še naVeliki babi, pa so ga poznali tudi kot Nikrmanino rožo. Verovanje, da pitje nebernika pomaga žen­skam ohranjati mladosten videz, se vedno manj omenja. Danes je cenjen kot zdravilo za želodčne in prebavne težave, pa tudi kot dišavnica pri mnogih jedeh.

Priljubljen čaj ( čaj so imenovali srcint ):

4 deli šetraja

2 dela mete

2 dela materine dušice

1 del tavžentrože( Cenntourium crythiaca )

1 del koromača ( janež , Foeniculum vulgare )

Drevesni lišaj ( čider) in skalni lišaj (čadron )

Brezar je nabiral čadron po kamnih in skalah od vrha hriba pa vse do reke Idrije. Vsako barvo je dal v posebno škatlico. Bilo jih je veliko, kar poglej okoli, sam jih lahko prešteješ. Čider pa je nabiral le na drevesih oziroma na vseh rastlinah. Tudi to ni skrivnost, če se potrudiš, jih boš ravno tako veliko našel. Čadron je uporabljal za zunanje zdravljenje, to je za vse, kar je vidnega na telesu. Čider pa za vse bolezni v človekovi notranjosti. Če pa čadron ali čider nista pomagala, je Brezar uporabil mešanico obojega. Toda pred tem je moral ugotoviti sledeče. Če je nekdo bolezen, recimo bolni mehur, zdravil z zelenim čadronom, je moral dodati čider, to je nekaj belega.To je le primer, da bi lažje razumel. Nekatere bolezni pa so zahtevale veliko izkušenj z mešanjem, kajti prav to je skrivnost tega poklica. Enako velja tudi za odmerke enega ali drugega. Odmerki pa se vedno merijo z isto želodovo kapo.Pri živčnih obolenjih in božjasti pa čedron in čidar ne pomagata, ker gre za bolezni, ki niso sestav­ljene iz snovi, kot je meso, kri ali kost, temveč iz nevidnega, zato je bilo potrebno drugačno zdravlje­nje

Preobjeda

Tonija pa je najbolj zanimalo izdelovanje kapljic prejede,ki pa je bila strupena in je rasla le na enem kraju ob Livških Ravnah. Te kapljice so v majhnih količinah pomagale pri hudih bolečinah, ki so jih imeli predvsem starejšibolniki. Ne vem zakaj, toda to učinkovito zdravilo je Toni imenovalomeja.

Moč zdravilnih rastlin na posebnih energetsko bogatih mestih

Vse zeli v tem tročanu pa so bile še bolj zdravilne od ostalih, še posebno arnika, tavžentroža in jelenov rog ( glog ). Prav zadnji pa je danes po krivici skoraj pozabljena zel, ker ga nekateri imenujejo hudičev grm.

Bela omela

Povedal mu je, da je omela edina zimzelena rastlina, ki raste iz drevesa in zato nima direktnega stika z zemljo, ki pa jo hrani. Zato raste v nadsvetu, kjerdobiva še dodatno moč lune, sonca in zvezd. Njeni listi pripadajo Zemlji, bele svetlikajoče jagode pa nebu, kjer prebiva Nikrmana.

Halucinogene snovi

Da bi to stanje ob vedeževanju bilo še skrivnostnejše, so se posluževale še drugih zvijač. Med te so sodile še posebne omame oziroma snovi, ki so jih pridobivale predvsem iz nekaterih rastlin in gob.

Ali mi lahko poveš, iz katerih?

Zdi se mi, da so eni rastlini rekli ciganska trava ( kristavec, lat. Datura stramenium), drugi pa volčja češnja(Atropa belladenna)od gob pa sta bili to rdeča mušnica in cingla ( strupena goba). Poznale pa so tudi špansko muho. Drugih pa se sedaj ne morem spomniti.

Nekateri so v tobak mešali tudi liste nagnoja in ciganske trave. Med kajenjem so padali v posebno stanje.

  • Share/Bookmark