Rastlinski strupi- prvih šest

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana se že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža , zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin tudi drugačna.

Lestvica rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost.kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da le LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja, gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levtocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato nato z ekstarkcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), ko strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil.

  • Share/Bookmark

Vojna bo !

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila propagandna mašinerija pod pokroviteljstvom OZN usmerjena v omejevanje rojstev kot sredstvo za ustavitev hitre rasti prebivalstva. V Indiji je ženska, ki se je sterilizirala, dobila v dar tranzistor. Na Kitajskem je bil zapovedan le en otrok na družino. Nespoštovanje partijske direktive je bilo sankcionirano. Z uvedbo spolne vzgoje, kontracepcije in brezplačno delitev kondomov ( takrat smo jim rekli » olagumi«), so poskušali omejevati nezaželeno nosečnost, saj je bila ocena, da lahko planet z svojimi resursi ( hrana, voda, rudnine, energija…) preskrbi le do 5 milijard ljudi.

Danes nas je več kot sedem milijard in vsi politični dejavniki vzpodbujajo lastne državljane k večji nataliteti. Včasih so preseljevanja narodov reševala prenaseljenost, največkrat z vojnami, saj nikoli ni bilo na voljo čisto praznega prostora. Morda bo tudi jutri tako. Begunska kriza in migracijski tokovi so lahko že predpotresni sunki svetovnega pretresa?

In takrat je pomembno, kako številčna je naša družina in koliko pesti ima naš narod.

  • Share/Bookmark

Čudno, res čudno !

Robert Ličen bivši nadzornik DARS je obtožil ministra Petra Gašperšiča, da je nanj pritiskal, da zamenja šefa Matjaža Kneza. Med njim in ministrom so padale težke besede, ki so obetale razčiščevanje na sodišču. Pa je vse utihnilo. Še bolj glasna pa je bila prva nadzornica Luke Koper Alenka Žnidaršič Krajnc. Obtožila je vlado, predvsem ministra Gašperšiča, da jo hočejo zamenjati, ker noče odstaviti vodstvo, ki baje dela dobro in se upira mrhovinarjem, ki nočejo razbiti Luko in pokrasti s privatizacijo še zadnje ostanke državnega ( družbenega ) premoženja. Zaradi njene pokončnosti (v privatizaciji EMA se v vlogi svetovalke ni pokazala kot načelna poštenjakinja) in celo obtožbah, da ji grozijo z smrtjo in jo poskušajo podkupiti, razen modrovanja dr. Dobovška, ni bilo odziva.

Vse politične stranke so utihnile. Nihče ni zahteval preiskovalne komisije, nihče interpelacije.

Očitno so privatizacijski mrhovinarji porazdeljeni po celotnem političnem prostoru.

Spomnimo se perspektivnega politika Golubiča. Njega in njegovo ministrico Radičevo je pokopal

projekt TEŠ 6.

  • Share/Bookmark

Dodatno pokojninsko varčevanje

Zakaj ne morem plačevati dodatnega pokojninskega zavarovanja pri pokojninski blagajni ( PIZ) za večjo pokojnino in ne le pri zavarovalnicah in podobnih asociacijah ( Grawe, Triglav, Adriatik, Modra zavarovalnica,Prva pokojninska družba gospe Krajnc , Obrtniški sklad  podobno?

  • Share/Bookmark

Cerar! Odlično, sedi, pet!

Nepopisani list politične kartoteke in večnega mečkača, moralista in cmeravca je vsak dan manj. Počasi se spreminja v zvitega, premetenega in odločnega politika, ki zna svoje ljudi tudi zaščititi in spregledati nakane nasprotnikov. Postaja mož real politike.

Na visoko deklariranih etičnih normah ga je lahko spodbijal vsakdo, ki je imel pet minut časa. V začetku je pod pritiskom »glasa ljudstva« zamenjeval ministre po tekočem traku tudi za grehe, ki se jih pri spovedniku spokoriš s tremi Očenaši. Potem je le začel tudi kalkulirati. Obranil je Klemenčiča, notranjo ministrico, Karla Erjavca, Mrakovo… Mramorja. Spoznal je namreč, da je predsednik vlade zelo praktična in delovna funkcija, ko jo ljudstvo, EU in stroka ocenjujejo po rezultatih in ne po dobrih namenih.

V begunski krizi je pokazal zvitost in sprejemal ukrepe, ki so človekoljubom dvigovali kocine. Je pa pobral velik del vetra iz jader desnice ( posebno SDS), ki tako rada jezdi na prastrahu nacionalne ogroženosti.

V primeru stavke policistov je spretno potisnil v ospredje Koprivnikarja kot vodje pogajalske skupine. Stavka je počasi otopela. Nekaj zahtev so cerarjevi realizirali, nekatere so se izpele. Z afero Koprivnikar pa si je najbolj angažiram sindikat, ki je baje v stalnih stikih z notranjim ministrom Janševe vlade, dal strel v nogo. Cerar se je zaenkrat ubranil policistov.

V jeseni nastopi drugi ešalon, divizija izobraženih v belem. Sindikalist dr. Kuštrin napoveduje stavko » za zdravnike in bolnike«. Zdravstvena reforma se oddaljuje od pričakovanj. Vlada je omejila podeljevanje koncesij, otežuje delo na dveh stolčkih in se izgovarja, da je potrebno razmejiti javno in zasebno. Ne razume, da se tudi zasebni sektor poteguje za denar zdravstvene blagajne. Tudi zavarovalnice se želijo polastiti denarnih tokov zdravstvene blagajne. Temu se upira Samo Fakin in zato je še vedno le v.d.

Bomo videli, kako se bodo stavke zdravnikov obranili cerarjevi. Afera z smejalnim plinov v Bolnišnici Nova Gorica zaenkrat še ni oplazila dr. Kuštrina, sindikalista in vodje anesteziologije, čeprav so bolniki umirali zaradi napačnega plina. Izvirni greh je v napačni napeljavi plinov, vendar pa je tudi reakcija zdravnikov ( predvsem anesteziologov) zapoznela, saj se je na takšen način zastrupilo že več ljudi.

Vlada lahko dejanski pade na pokojninski reformi. Objavljeni podatki sicer res kažejo, da do leta 2022 ni potrebne reforme. Vendar pa MF in posledično EU pritiskajo na Slovenijo, da pokojninsko reformo sprejme v letu 2017, torej pred volitvami za nov državni zbor. Sam mislim, da so prišepetovalci iz krogov desnice, ki preko lobistov in matičnih strank v EU pripravljajo teren za svojo volilno zmago. To bo resna past za Cerarjevo vlado. Mislim, da je modro, da sprejem pokojninske reforme prestavi na čas po volitvah, saj naglica dejansko ni potrebna.

Vzdržnost pokojninske blagajne pa je več ali manj tudi umetno ustvarjena zgodba. Govori se le o deležu, ki ga mora zagotavljati proračun za pokojnine. Država bi lahko hitro očistila pokojninsko blagajno izdatkov, ki niso rezultat plačanih prispevkov. Gre za beneficirane pokojnine ( vojska , policija, metalurgija, rudarstvo, osamosvojitelji, partizani) , ki bi jih v deležu benifikacije lahko pokrivala tudi druga ministrstva, gre za državne pokojnine zaslužnih državljanov ( umetniki) in še bi se našlo. Tudi kmečke pokojnine niso izvzete iz kritičnega pretresa.

Prav tako je bilo nekoč mišljeno, da bo del gospodarstva last upokojencev oz. ustreznega sklada, ki bo sofinanciral prilive za pokojnine. Torej ne iz proračuna, pač pa iz drugih virov. V tem smislu je bil ustanovljen KAD, za denacionalizirance pa SOD, kar pa smo z lahko roko vrgli v en koš in to je državni holding.

Ker delamo tako dolgo, kot večina EU in ker imamo tudi pokojnine v rangu EU ( delež povprečne plače) in smo stari podobno kot razvite države EU, je drastično povečanje sredstev v proračunu za pokojnine stvar metodologije zagotavljanja potrebnih sredstev in ne le v nižanju pokojnin in števila upokojencev .

Cerar, pri pokojninski reformi pa bo mencanje in stopicanje na mestu kar prava taktika, da se grenka pilula pogoltne po volitvah.

  • Share/Bookmark

Zakisanost telesa-nov mit ?

Novi guruji zdravega načina življenja veliko govorijo in pišejo o zakisanosti telesa, kot o pojavu, ki nam skrajšuje dneve in kakovost življenja. Razdeli hrano celo na bazično in kislo in to ne po kislosti ( pH) , pač pa po učinkih na telo. Citronska kislina je kislina in zato je kisla, vendar baje deluje bazično.

Zadnjič sem tudi sam kupil pH lističe in meril kislost urina in sline. Kaj sem ugotovil. Pri uživanju mesa je urin rahlo kisel, vendar to ni merilo zakisanosti, pač pa le kislost urina. Zaradi uživanja beljakovin se tudi preko urina izločijo viški aminokislin, kar se kaže kot kisli urin. Pri slini pa je odvisno od poleg zaužite hrane tudi od časa po umivanju zob, od vrste zobne paste in od tega, če smo malo prej zaužili požirek kisle, navadne ali alkalne vode.

Splošno znano je, da telo ( posebno kri) preko puferskih sistemov uravnava konstantno kislost. Kri ima pH 7,3-7,4 ( je rahlo bazična) tudi pri rakavih bolnikih. Odstopanje od normalnih vrednosti je tudi po uradni medicinski doktrini resna zdravstvena grožnja. Telo uravnava konstantno vrednost, da pospešeno izloča snovi, ki motijo puferski sistem tako, da jih izloča največ preko urina, morda blata, preko potu ( znojenje) in preko sline. V izločkih povečane vrednosti ne pomenijo zakisanost organizma, pač pa le povečanje izločanja, da do tega ne pride.

Trditev, da je zadnjih deset let kozmetična industrija napačno določala kislost kože zaradi zavajajočih meritev, je le malo iz trte zvito. Kolikor se spominjam ( pa sem že kar dolgo na svetu), je bilo toaletno milo vedno nevtralno ali rahlo kislo, saj so bila pralna mila zaradi vsebnosti alkalij bazična in za kožo neprimerna.

V tistih časih so sodo bikarbono ( ne pralno sodo) uporabljali bolniki s preveč kisline v želodcu, da so jo nevtralizirali. Takrat se je govorilo, da pretirana uporaba sode bikarbone nevtralizira kislino ( kar je res) in s tem poruši kislinsko ravnotežje, kar po La Chateljejevem principu preusmeri ravnotežno reakcijo v povečano produkcijo želodčne kisline, kar dolgoročno težave še poveča.

Nekateri so kar posplošili raziskave nekega italijanskega zdravnika, ki je baje čudežno zdravil raka tako, da je v tumor vbrizgal sodo. Naknadne preiskave očitno teh izsledkov niso potrdile, saj ta metoda ni priznana v onkologiji. Zaključki, da je rak posledica zakisanosti telesa in da ga zdravi uživanje sode bikarbone, kopeli v alkalni vodi in uživanje vode s pH 8, so pretirani.

Seveda pa je odprto vprašanje, kdaj je telo zakisano, če pa je pH vrednost krvi konstantna. Po smeteh, ki jih znosimo iz stanovanja pač ne moremo soditi o njegovi urejenosti.

  • Share/Bookmark

Predlogi k pokojninski reformi

Ker očitno nihče ne gleda celovito na pokojnine, pač pa le parcialno iz vidika vzdržnosti pokojninske blagajne in ne kot civilizacijski dosežek družbe, ki zna poskrbeti za svoje starce, predlagam nekaj dodatnih ukrepov:

-S ciljem krajšanja uživanja pokojnine je potrebno vse programe, ki jih financira država za daljše življenje, ukiniti ( SVIT, DORA, društva diabetikov, akcije nižanja krvne tlaka, akcije zdravega načina življenja). Država prihrani pri stroških financiranja programov in ob skrajšanju življenja privarčuje pri pokojninski blagajni.

-Zdrav način življenja poveča dolgost življenja in verjetnost obolenja z Alzheimerjevo boleznijo, ki je v skokovitem porastu v starajoči se EU. Stroški že presegajo raka.

-Z zdravstveno reformo znižati zastonjkarsko košarico in vpeljati samoplačniško zdravstvo. Večina upokojencev tega stroška ne bo zmogla in medicina ne bo več daljšala življenje starostnikov.

Za kadilce, debeluhe, nešportnike vpeljati bonus, saj ta kategorija ne bo dolgo obremenjevala pokojninsko blagajno, ker je njihova življenjska doba bistveno krajša.

Obsedence z zdravim načinom življenja pa je potrebno zaradi vzdržnosti blagajne obremeniti z malusom, saj bodo ti v povprečju dalj časa uživali pokojnine.

-V podjetjih, ki nimajo opravičljivega razloga za tehnološke viške je potrebno ukiniti prakso, da kandidata za upokojitev kanalizirajo na zavod, na čakanje.

Dobre strani reforme so:

-daljšanje delovne dobe. Morda na 70 let! Vendar pa delodajalci niso veseli, da imajo zaposlene ljudi z omejenimi fizičnimi in umskimi zmožnostmi starostnikov.

Ukinitev limitov bo dobra novica za ljudi z najvišjimi plačami. Danes je pokojnina še vedno limitirana in za človeka s plačo 10.000 evrov pomeni katastrofalni padec prihodkov. Res je, da dosedaj vsaka reforma ta limit povišuje skoraj neopazno, da ne vzbuja nejevolje med revnimi.

Lahko bi sicer povišali prispevke za pokojninsko varstvo, kar pa ne bi bilo sprejemljivo za naše vrle gospodarstvenike in konkurenčnost gospodarstva.

Lahko bi tudi dovolili, da posameznik vplačuje več v pokojninsko blagajno in iz tega naslova doseže boljšo pokojnino. Vendar bi to bila klofuta zasebnimi skladi, saj bi vsak raje vlagal v pokojninski sklad, za katerega jamči država.

Operirati z vzdržnostjo pokojninske blagajne je neresna demagogija, saj vsakih nekaj let sprejemamo reforme po navodilih Mednarodnega finančnega sklada. Mahati tridesetletniku z reformo, ki mu bo zagotovila pokojnino, je neresno. V času do njegove upokojitve bo še kar nekaj reform.

Kako doseči polno zaposlenost in zaposlenost predvsem pri mladih, kako iz gospodarstva preko KAD ( v lasti pokojninskega sklada) zagotavljati sredstva, kako razbremeniti gospodarstvo in polniti proračun z denarjem, ki nam odteka v davčne oaze, pa so druge zgodbe, čeprav imajo posredno močan vpliv na vzdržnost pokojninske blagajne, pa se nihče celovito ne ukvarja. Ne pri nas, ne v Evropi. Vlade razmišljajo le o krčenju pokojninske postavke v proračunu, da bo ta bolj finančno uravnotežen in sposoben za nova zadolževanja. Tudi zavarovalnice ne bodo imele pravega posla iz naslova dodatnih pokojninski zavarovanj, če bo osnovno pokojninsko zavarovanje omogočalo civilizacijskemu napredku primernega življenja starostnikov.

  • Share/Bookmark

Meso slovenskega porekla

Domače je domače.

Med vikendom sem bil na zabavi rojstnega dne. Zapletel sem se v pogovor z dvema mesarjema o kvaliteti domačega in uvoženega mesa. Oba sta prodajalca v večjih blagovnicah, kjer meso tudi pečejo. Skratka človeka z izkušnjami.

Žal nisem človek, ki gre kar na prvo žogo. Domače je bolj kvalitetno, ne kupim, saj poznam rejce, ki imajo intenzivno rejo. Zadnjič je nekomu poginil bikec, ker ga je prekomerno hranil z sečnino ( urea) in ga s tem zastrupil. Poznam rejce, ki kar sami cepijo živali ( dodatek železa pri prašičih) , antibiotiki iz Madžarske in Avstrije, vse z namenom zmanjšanja stroškov. Iz tega naslova je bila tudi afera kloramfenikol v mleku. Tudi v poljedelstvu še le redki okopavajo poljščine, pobirajo koloradskega hrošča in rdeče polže. Po njivah ropotajo le še traktorji z kemijo. Kemija se kupuje na prostem trgu in do pomorov čebel ni več daleč.

Pa sta me vseeno prepričala, da je slovensko meso boljše.

V Avstriji je intenzivna reja, ki lahko zagotavlja ( poleg subvencij) trgu dostopen izdelek. Pazijo le na predpise EU, ki pa jih oblikuje predvsem tako, da so še sprejemljivi za njihove rejce. Zgodba je podobna iz športne scene. Rejci uporabljajo vse mogoče stereoide, antibiotike in aditive, ki so še v mejah dopustnosti ali pa jih še ni spisku prepovedanih. Kakor hitro kemija odkrije nov, enakovreden proizvod, se lista dopolni in se še do včeraj opevan rasni hormon razglasi za strup stoletja in se s tem utre pot novemu komercialnemu izdelku.

Mesarja pravita. Pri prepakiranju je pri avstrijskem mesu izguba teže zaradi izločanja vode več kot 10%. Ko takšno meso spečemo, so izgube občutne.- Iz velikega zrezka je nastal le manjši kos pečenega mesa. Pri slovenskem blagu so te izgube bistveno manjše. Prav tako sta operirala s podatki, da v Avstriji, še posebno pa v Angliji, iste vrste živali dosežejo ustrezno teži kar nekaj mesecev prej, kot pri nas. S tem dokazujeta uporabo streoidov, rasnih hormonov in antibiotikov v reji

Da ne ostanemo samo pri kavarniški debati in Židanovi paroli »Jejte domače« , bi bilo smiselno, če bi se svet potrošnikov tudi eksperimentalno poglobil v to problematiko ( spekel bi nekaj pečenk iz držav različnega porekla, jih stehtal in zaradi mene razdelil brezdomcem). Če je razlika v kvaliteti mesa res evidentna, se preko medijev obvesti potrošnika, če nam je skrb za potrošnika res iskrena.

Seveda pa bi se s takšnimi objavami zamerili tujim rejcem in bi nam nam prijateljska Avstrija najbrž požugala. Če bi ne bili zavezani evropski zakonodaji, bi lahko uvedli lastni predpis o dovoljenem skrčku mesa pri peki pri določenih pogojih kot standard in s tem omejili nekontroliran uvoz. To je bila praks EU pri uvozu tujega blaga, saj so standarde ( norme) stalno prilagajali dosežkom svoje, bolj razvite industrije, ki pa jih nerazviti svet ni mogel dosegati, razen v primeru uvoza tehnologije, iz razvitih držav.

Prav pa bi bilo, da bi slovenski potrošniki izvedeli, ali je res domače bolj kvalitetno in v čem se kaže ta kvaliteta.

  • Share/Bookmark

Zakaj SDS zahteva ukinitev davčnih blagajn

Uvedba davčnih blagajn je dodobra razburkala slovensko javnost. Razumljivo je, da so bile cehovske organizacije podjetnikov proti, saj je nam vsem skupaj znano, da se je do sedaj le redko dobilo račun od mojstra, od mehanika, od vulkanizerja… Če pa si ga že zahteval, ti je na paragonski blok napisal račun, ki pa ga ni vknjižil kot prihodek, pač pa ga je zavrgel. Obvezne davčne blagajne so temu naredile konec, oziroma vsaj gostilničarji so morali najti drugačen odvod.

Pričakovanja o bistveno večjih prihodkih davčnega urada iz naslova davčnih blagajn je optimistično, saj so še drugi inštrumenti za nižanje davčne osnove ( vlaganje v razvoj, investicije, rezervacije… prenos prihodka na drugo podjetje ali s.p. s fiktivnimi računi in podobno).

Ker pa bo vsak prihodek od prodaje zaveden kot prihodek ravno zaradi davčnih blagajn, bo to imelo znaten vpliv na bruto družbeni proizvod, ki je glavno merilo uspešnosti vlade. Tudi prezadolženost države se meri kot delež dolga države glede na BDP ( bruto družbeni proizvod). Ob večjem BDP se stopnja zadolženosti države ob enakem nominalnem dolgu takoj zmanjša.

Mednarodno sklad in UMAR nam napovedujeta rast v letošnjem leti 1,5 – 1,8 % zaradi povečanega izvoza in postopnega dviga potrošnje. Vendar vsaj za 0,5 % se bodo napovedi povečale zaradi vpliva davčnih blagajn na registriran prihodek.

In Cerarjeva vlada bo še bolj uspešna.

Zato moramo davčne blagajne takoj ukiniti dokler učinki še niso vidni. To dr, Andrej Šircelj, ekonomist SDS, dobro ve.

Glede na povečano zapiranje mikro s.p. in d.o.o. pa le tole. Veliko jih je, ki so podjetja ukinili prav zaradi gonje proti upokojencem -podjetnikom. Nima vsakdo slamnatega moža, ki bi ga imenoval za direktorja in sami s statusom prokurista delali in služili popolnoma zakonito navkljub samovolji ZPIS (Zavod za pokojninsko zavarovanje), To je pravi razlog in ne davčne blagajne.

  • Share/Bookmark

Veliko pravnikov – kilavi zakoni

Nekaj primerov:

Zakon o denacionalizaciji ni popravljal le nekatere krivice, pač pa je kar po dolgem in počez razdelil državno in družbeno lastnino. Pridobila je veliko Rimskokatoliška cerkev , razlaščeno plemstvo, ki je z sodnimi procesi dokazalo, da so bili žrtve komunističnega sistema in še mnogih tistih, ki so zemljo prodali ali podjetja podarili državi za ustrezno ceno ( tudi privilegiji, kot so službe, štipendije, ohranitev direktorskega položaja in podobno). Materialno in moralno zadoščenje so dosegli dediči, ki niso imeli z ustvarjanjem premoženja nič. Le žlahta se je skregala.

Cel projekt je državo po moji oceni stal vsaj 8 milijard evrov. Pa še postopki niso končani zaradi pravdanj in vse odškodnine še ne izplačane. Tako radodarna je bila v Evropi le Slovenija. Tudi v teh stroških je nekaj tistih silnih milijard državnega dolga.

Poprava krivic žrtvam vojne in komunističnega terorja nas je do sedaj stala precejšne zneske. Ker gre za izgnance, žrtve povojnih procesov, žrtev partizanskega terorja, izseljence, ukradene , ocenjujem, da se izplačana vsota ne bo končala pri milijardi evrov, saj uveljavljajo odškodnino tudi ezuli. Do sedaj nas je tožilo preko tisoč izseljenih Italijanov od skupne kvote preko 30.000.

Seveda se bodo v vrsto postavili tudi ( pod pritiski komunizma) izseljeni Nemci in Madžari oziroma njihovi dediči.

Zgodba izbrisanih se še tudi ni končala in zapitek osamosvojiteljev še ni poplačan. Med nami rečeno, v Baltskih državah, v Poljski, v Rusiji, na Hrvaškem so tam živeči nezaželeni narodi ( Rusi, Srbi) pod hujšimi pritiski , pa nobena tožba ne konča uspešno na sodišču za človekove pravice EU. Iz tega naslova lahko pričakujemo zapitek do 1 milijarde evrov.

Modro in premišljeno ravnanje bančnih in pravnih strokovnjakov nas bo v primeru ustanovitve NLB s ciljem odklopa bančnih podružnic po Jugoslaviji stala slabo milijardo. Nekaj tožb smo že izgubili in ni daleč čas, ko nam bodo izstavili zapitek naših modrecev.

Najmodernejši Zakon o varstvu okolja, ki so ga oblikovali zanesenjaki Zeleni Slovenije pod patronatom LDS je povzročil visoke stroške izgradnje avtocest, blokado izgradnje 2. tira, blokado elektrarn na veter, grožnjo visokih stroškov degradiranih zemljišč zaradi industrializacije preteklega stoletja , blokado protipoplavne celovite ureditve vodotokov z razlivalniki, Ureditev vodotokov in poplavno varnost je predal zasebnim podjetjem.

Zakon o narodni obrambi, ki je ukinil naborniški sistem, je bil za potrebe Nato pakta dopadljiv in tudi množici mladih je ustrezal. Ob prvi malo večji krizi ( begunci) pa ugotavljamo, da obstoječ obrambni sistem ne zadošča, pa smo še daleč do vojne ali vsaj resnih konfliktov z sosedi. Zapitek za to inovacijo še pride, še posebno v času razpadanja EU in krepitve domoljubnih sil v posameznih državah. Mimogrede, Avstrija in Švica sta ta umotvor zavrnila in tudi Hrvaška že potiho razmišlja, kako usposobiti narod v vojaškem znanju.

Zakaj to pišem?

Ker želim, da se sprejemajo premišljeni zakoni, kjer se predvidijo tudi posledice ter realno ovrednotijo, če jih lahko sploh vpeljemo v prakso. Zakon, ki ga ni mogoče dosledno uveljaviti v praksi, je slab in je bolje, da ga ni. Zato se moramo izogibati sprejemati zakone po skrajšanih postopkih in poskrbeti, da se že v pripravi predstavi osnutek širši javnosti in njeni kritični presoji. Res se v pripravi organizirajo razne interesne skupine, razne iniciative, razni lobisti, ki preko medijev naredijo vik in krik. Vendar vlada naj dela premišljeno in ne upošteva predloge po glasnosti, pač pa po pameti,

In ne nazadnje, uspešnost vlade se naj ne meri po številu sprejetih zakonov, novel in dopolnil , odlokov, odredb in pravilnikov.

  • Share/Bookmark