prebliski

Študentski nemiri,arbitražen sporazum… Janša : Pahor ?

Praksa potrjuje,da je oblast sladka. Ne gre le za voljo do moči , ne gre le za vojni plen , gre za pristop do državnega napajalnika vseh prisklednikov , povezav , lobijev , gospodarskih subjektov . Povprečni podjetniki so čez noč postali gazele , le da se je oblast zamenjala.

Spomnimo se tiskarne nalepk Mirage , Klime Petek , soproga gospe iz Pahorjevega kabineta… in še nešteto direktorjev , članov nadzornih svetov , članov uprav…društev , nevladnih organizacij…

Vsaka menjava oblasti povzroča nemir in prerivanje okoli državnih jasli .

Tako imenovana levica se je uštela. Na oblast je prišla v turbulentnih časih, ko je v napajalniku vse manj hrane . Pahor ne bo zmogel zagotavljati redne preskrbe tradicionalni aristokraciji , kaj šele novim kadrom , ki tudi pričakujejo svojo satisfakcijo.

Govori o reformah , govori o novi slovenski silicijevi dolini , prižiga lučke na semaforju . Pravega premika pa ni in ni.

Arbitražni sporazum kot uspeh zunanje politike se vse bolj kaže kot polomija, ki je

razdelila Slovence in obudila čustva evropske preteklosti.

SLS je morala napeti jadra in ujeti nekaj vetra na Podobnikov način. SDS je nekaj časa oklevala . Ko pa je spoznala , da so se sanje o veliki koaliciji razblinile , ni privoščila Pahorju tega uspeha.

Arbitražni sporazum je dobro razvnel strasti. Sile se grupirajo , otipavajo in v uvodnih bitkah preverjajo lastno borbeno pripravljenost in pravilnost izbrane taktike.

Pahor bi bil v času Janševe vlade kar dober predsednik. Morda bi EU vodil manj odlično in enkratno , gotovo pa z več šarma. Le zakaj se je šlo levici za zmago ? Finančna kriza je že trkala na vrata . Potreba po reformah je bila evidentna . Nekaj zaradi domačih razmer , nekaj zaradi zahtev Bruslja.

„Mar bi pustil Janezu še en mandat ! Naj pokaže, kaj zna !“ marsikdo pomisli. Janezov , po Lahovniku imenovan cunami, je v času njegovega mandata dobro prevetril različne strukture. Menežerji so pohiteli z odkupi , da si pridobijo vodstvene pozicije v dedno last. Jankoviču žal ni uspelo. Še en mandat JJ bi „naše“ kadre dodobra prevetril .In zato je morala zmagati levica.

In sedaj levica zateguje pas , uveljavlja reforme , grozi z odvzemom pridobljenih pravic , tudi privilegijev. Levica , ki se boji vzdevka „komunistična“, postaja vse bolj lakaj velekapitala in neoliberalizma . Tako pri nas , kot po svetu . Absurdno je , da se v Evropi po obdobju železne lady (Teacherjeve in Regaana) desnica spopada z velekapitalom neoliberalističnih manir ( Merkel , Sarkozy) in manj lomasti po delavskih pravicah.

„Narobe svet“, bi dejal Janša.

Seveda je narobe svet . Takoimenovana desnica je pozivala ljudi na ulice ,sodelovala v študentskih nemirih in minirala vse , kar je Pahor predlagal . Tudi bivša vlada je poskušala s pokojninsko reformo , poskušala je omejiti moč študentskih servisov ,govorila je o socialnih reformah , o aktivni politiki zaposlovanja. Tako si želi neuspeh Pahorjeve vlade , da jo ne podpre niti pri tistih reformah , ki vladi jemljejo popularnost . V pripravah na občinske volitve izreka nezaupnico Gantarju zato, ker ne dovoli razprave v DZ o financiranju stadiona v Stožicah. Jankoviču projekt ne sme uspeti. Vlada , ki je rodila arbitražni sporazum naj ne agitira za njega v bitki za referendum . Smešno . Predlagatelj naj bo tiho , medtem , ko mi iz opozicije veselo pljuvamo po njem.

„Čim slabše, tem boljše !“ so vzklikali boljševiki v času borbe za oblast:“ Kar škoduje kapitalistom, koristi nam .“

Res je narobe svet .

PS: Od vseh referendumov so bili upravičeni plebiscit , vstop v NATO in EU . Ostali so bili le kaprica lobijev in politikov. Vsebinskih o denacionalizaciji , razgradnji socializma , privatizaciji … ni bilo. Tako pomembnih tem ni zaupati ljudem.

Referenduma o arbitražnem sporazumu se nisem mislil udeležiti . Ni pošteno , da odločam o nečem , kar brez sporazuma tako ni mogoče doseči. Seveda sem za celotno Istro. Samo kako osvoboditi, po Tinetu Hribarju , okupirana ozemlja? Morda se bo po padcu sporazuma nadaljeval status quo ? Morda bo nova vlada oblikovala sklad za nakup zemljišč v Istri ? Prostovoljci se bomo preselili v Istro in po Jelinčiču zahtevali mednarodno konferenco in referendum. Italijani pa modro molčijo in pripravljajo svoje zemljevide Beneške republike , da jim ne bo kdo očital fašizma.

Razgrete strasti in hujskaško vzdušje pritegne tudi neopredeljene. Zato je rezultat dejansko negotov. Elektronske ankete (čeprav ankete tudi ustvarjajo javno mnenje) niso dovolj zanesljive. Vodilne stranke imajo svoje četice računalniških navdušencev , ki pišejo komentarje in izpolnjujejo ankete.

Morda se bom le udeležil referenduma ! Da malo pomešam štrene političnim in strankarskim analitikom.