Brez finančnega interesa še človekoljubja ni. Internet, novo orožje?

Vsakemu je jasno, da brez sožitja človeka z naravo ni perspektive za človeštvo . Razvila se je interdisciplinarna znanost, imenovana ekologija  Pojavile so se organizirane oblike osveščenih posameznikov, ki so se artikulirale preko političnih strank in gibanj. Obstoječe politične stranke so zaznale nov veter in obrnile jadra tako, da so nekatere smernice vgradile v programe in z raznimi ekološkimi forumi poskušale odvzeti del vetra Zelenim.

V sedemdesetih letih so Nemci očistili svoje reke, čistili dimne pline in organizirali odlaganje odpadkov. Ta projekt je požrl sicer milijarde mark, vendar je razvil tehnološke rešitve s katerimi Nemci tržijo po svetu. Vzporedno s stanjem tehnike, ki jo je obvladal razviti Zahod, so se spreminjale vrednosti dovoljenih emisij in dovoljeni standardi, ki jih tretji svet brez nakupa njihove opreme ni mogel doseči. Trg se je zaprl brez administrativnih prepovedi.

Spomnimo se ozonskih lukenj in freonov v hladilnih sistemih, ki nam kvarijo zaščitno plast ozona.

Plast ozona ni bila nikoli nepretrgana, vsaj ne v času teh nekaj desetletji, kar jo merimo.

Šele ko je imel razviti svet rešitev za zamenjavo freonov, se je začela prava kampanija . Vsi so pisali o ozonskih luknjah, o katastrofi, ki bo prizadela človeštvo zaradi UV žarkov. Zamenjali smo freone. In od takrat ni več zapisa o krčenju ozonskih lukenj. Vendar pa glede na dejstva, da se ob vremenskih poročilih objavlja tudi nevarnost UV sevanja, očitno ni ozonska plast zakrpana. Vendar kapital na tem področju ne vidi več svoje priložnosti.

Segrevanje ozračja in toplogredni plini so novi šlager sezone. Temperatura ozračja in vsebnost CO2 v zraku sta se skozi geološke dobe zelo spreminjala. Na slikah, starih nekaj stoletij, so se drsalci drsali na zmrznjeni Temzi. Iz šolskih klopi se spominjamo, da so tudi pri nas rasle ogromne praproti in da so mamuti v ledeni dobi izumrli. Globinsko vrtanje ledenikov pokaže spreminjanje CO2 skozi tisočletja. Pa vendar. Razkrinkali smo toplogredne pline kot glavne krivce za podnebne razmere. Omejujemo vsebnost CO2 v izpušnih plinih in pospešujemo prodajo novih vozil, ki so bolj prijazna okolju. Rast prometa ne omejujemo, ker je to posledica načina našega življenja.

Omejitev emisij CO2 bo še izdatnejše,ko bodo razvite nove tehnologije do tržne uporabnosti. Zanimivo je, da Nemci zahtevajo večje zmanjšanje emisij, saj bodo tako ustvarjali nove tržne priložnosti za svoje tehnologije alternativne energije. Da pa bi za pogozdovanje in biološko kmetovanje (poveča se humus in vezava organskega ogljika v zemlji) priznavali večje ponore (bonus pri emisijah) nočejo nič slišati. S tem bi lahko zaščitili gozdove (tudi pragozdove, ki so poleg oceanov pljuča sveta) , saj bi si države s trgovanjem kvot zagotavljale tudi ekonomsko upravičenost . Tako pa so razvite države svoje gozdove iztrebile, od nerazvitih pa zahtevajo ohranitev zelenih pljuč.

Vedenje o škodljivosti kajenja je že staro. Šele takrat, ko se je začel kapital seliti iz tobačne industrije, je lahko Amerika sprejela protikadilski zakon.

Očitno vitalni del kapitala zapušča tudi naftno industrijo. Pojavljajo se vedno bolj uporabni električni avtomobili.

Zeliščarstvo, tradicionalna medicina, magnetizem in podobne alternative so kljub uradni medicini delovali v senci, odmaknjeni od belih halj. Ker pa je zdravje ljudi odlična poslovna priložnost, je kapital našel svojo priložnost tudi v nekoč zasmehovanemu segmentu. Z zdraviliškim turizmom imamo cel kup (wellness) centrov, ki ponujajo akupunkturo, indijsko zdraviteljstvo, terapijo z vonji, barvami, zvoki, magneti, zemljo, blatom,vodo. Farmacevtika je razvila paleto zdravil in pomagal do zdravja iz rastlinskih ekstraktov, torej bio, eko, naravno itd. Da lažje prdnete, je ena kapsula, za lažje iztrebljanje druga, za prepogosto tretja in četrta kar tako. Priporočamo stalno jemanje . Kronični bolniki so najboljši trg farmacevtike. Ker pa uspešna industrija trg poglablja, v navezi z zdravniki niža predpisane pokazatelje zdravja tako, da bomo počasi vsi jemali tabletke. Ko se bodo pokazali stranski učinki, se bo možnost prodaje povečala še za druge, ki bodo blažila te učinke.

Primer prašičje gripe in razglašene pandemije je znan. Avstrijska aktivistka Ane Burgermeister je vzela borbo proti farmacevtski industriji in podkupljenemu zdravstvu preveč resno. Razglasili so jo za neprištevno in ji verjetno predpisali kup tablet.

Tudi skrb za starost je velika poslovna priložnost. Zato se mora zmanjšati vloga države in prisiliti ljudi v aktivni dobi za vlaganje v ostale stebre, oziroma v finančne naložbe. To je tudi eden od ciljev pokojninske reforme. Do včeraj so bili dobra naložba domovi za ostarele. Z nižanjem pokojnin in z manjšanjem socialnih transferjev bo v privatnih domovih vse več prostora. Posel bodo le še nadstandardni domovi za premožne sloje.

Še tako dobre ideje o ekologiji, zdravju, varni starosti, se lahko realizirajo, ko vidi kapital v njih priložnost, torej zaslužek vsaj v obdobju nekaj let. Dolge steze privatnega kapitala ne privabijo. Zaslužki so preveč negotovi.

Ker pa nekateri navdušenci preko internetnih omrežji skušajo oblikovati aktivno politiko razvoja in prehitevajo čas, ki ga rabi finančni kapital, da zazna svojo priložnost, lahko pričakujemo strožji nadzor nad internetnimi komunikacijami. Wikileaksova razkritja bodo morda dober povod, da bodo vlade sveta spoznale, kako jim lahko prosta komunikacija škodi in bo dogovor o semoforizirani elektronski komunikaciji lažji. Politične stranke so internet spretno izkoristile. Imajo tudi falange penzioniranih somišljenikov, ki v komentarjih pljuvajo po nasprotnikih in ploskajo svojim. Napoveduje pa se nove spletne povezave, ki niso etablirane v obstoječih strankah in v obstoječih formah. Ameriške čajanke še to niso. Nekateri intelektualci napovedujejo pravo miselno revolucijo čez leto ali dve. Med njimi je tudi nekaj poznanih, ki so bližje Metelkovi. Ko pa sem zadnjič prebral intervju z ljudmi, ki so vedno na pravi strani, nisem več samo zamahnil z roko: “Spet nekdo,ki želi biti prepoznaven!”

S kontrolo in omejevanjem internetne komunikacije bomo videli koliko je resnice na teh novih prerokih.

Morda se bodo pojavile trditve privržencev teorije zarote, da je objava Wikileaksovih razkritji priprava na discipliniranje interneta in da za tem projektom stoji CIA.

  • Share/Bookmark


1 komentar ↓

#1   darko dne 7.12.2010 21:29

Rad bi dodal nekaj v vezi problemov, ki so posledica onesnaževanja zraka s CO2. Čudim se, da nekateri pomebni ekološki znanstveniki ne vidijo celote. Od politikov to ne pričakujem, ker so bili vedno malo omejeni. Politiki so celo lansirali idejo o “brezogljični družbi”. Hvala lapa za takšno družbo v kateri ne bo življenja. Ogljik je glavni element, ki sestavlja vsa živa bitja. Med živalskimi in rastlinskimi vrstami kroži predvsem v obliki CO2. CO2 živali izdihajo, rastline pa ga porabijo pri fotosintezi. Ko politiki in nekateri zelo znani ekologi razpravljajo o strategiji zmanjševanja CO2 v zraku razmišljajo le o polovici kroga kroženja ogljika – emisijah, ne pa o drugi polovici – porabi. To je popolnoma nesprejemljivo. To je tako kot, če bi razmišljali o tem, da bomo čuvali reko Savo na ta način, da bomo v Ljubljani porabili manj vode in jo manj onesnaževali. Rešitev je odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Tudi rešitev za zmanjšenje vsebnosti CO2 v zraku je njagova poraba, ne pa preprečevanje emisij. Kdo pa porablja CO2? To počnejo rastline pri fotosintezi. Pri tem proizvajajo različne produkte (celuloza, škrob, sladkor, itd.). Onesnažene vode na čistilnih napravah čistijo bakterije, tako kot v naravi. Na čistilnih napravah samo pomagamo naravi, da vodo lažje očisti. Zakaj ne bi pomagali naravi očistiti emisije CO2 v ozračje? Zakaj ne bi pri 6. bloku TE Šoštanj postavili čistilno napravo za CO2. V vodi se CO2 zelo dobro raztaplja. Raztopljeni CO2 lahko učinkovito porabijo alge za svojo rast. Za razvoj alg bi lahko uporabili Šoštanjsko jezero, ali pa postavili posebno čistilno napravo, ki bi jo osvetljevali tudi ponoči. Alge namreč rabijo pri fotosintezi tudi svetlobo. Ostala hranila pa bi uporabili iz odpadne vode, ki bi jo namenoma nekoliko slabše očistili. Na takšnih in podobnih projektih dalajo v zadnjem času največ Američani. Lahko so rešitve tudi drugačne in ne tako koncentrirane kot pri čistilni napravi. Na primer namerno prepuščenje, da se čim več površin obraste v gozd. Gojenje takšnih rastlin, ki vežejo čim več CO2. Tudi zelene strehe in zelena parkiršča povečajo vezavo CO2. Samo tistih politikov in ekologov, ki razmišljajo samo o preprečevanju emisij CO2 zrak ne razumem (tudi dr. Lučke Bogatej). Politika bi morala spodbujati razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočale hitro vezanje CO2 iz zraka, ne pa izključno preprečevati emisije CO2. Zelo pametne glave na inštitutih lahko morda razvijejo takšne tehnologije, da bodo iz CO2 pridobili O2 in C. Če so zelo pametni, bodo morda naredili C boljše kakovosti (diamant). Če bomo imeli preveč diamantov jih bomo lahko celo mešali v asfalt, da se ne bodo ceste prehitro izrabile. Politike in “zelo poznane ekologe” pozivam naj ne raznišljajo o CO2 izključno le kot problemu, temveč tudi o kot poceni surovini, ki se lahko predela v koristne proizvode. Naravi žal ne moremo več prepustiti, da bo dovoj očinkovito odstranjevala CO2 iz zraka sama, temveč ji moramo pomagati, tako kot počnemo pri onesnaženih vodah.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !