Z znanjem v preteklost

Kaj bi lahko naučil prednike?

Včasih sem v dremotnem sanjarjenju pomislil, da sem preko časovne zanke znašel v preteklosti. Pomislite, človek iz 21. stoletja v zgodnjem srednjem veku.
Če bi ne bilo jezikovne pregrade in bi uspel prepričati biriča, da sem iz prihodnosti in da lahko z znanjem  veliko dam njegovemu gospodu, ki si bo z njim povečal bogastvo, moč in slavo , bi se morda znašel na dvoru krajevnega kneza. Morda celo kralja. In pri sebi ne bi imel ničesar, kar bi dokazovalo mojo tehnološko superiornost. Še vžigalic ne.
Ker samo nakladanje ne povečuje moči veljaka, bi hotel videti kaj konkretnega.
Pomfrit in dunajski zrezek sta premalo prepričljiva.
In sedaj smo v zagati. Kaj pa pravzaprav znamo brez  podpornega sistema? Koliko nas zna narediti vžigalice? Iz kemije vemo, da gre za rdeči fosfor in klorat. Ampak kje ga dobiti? Fosfor še ni iznajden. Kje dobiti natrijev klorat?Sanolabor še ni odprt. Internetna povezava z 21. stoletju ne deluje.
Bi morda naredili smodnik in enostavno puško? Kresilo so že poznali. Problem vžiga smodnika je že rešen. Dobro. Smodnik je zmes nitrata, žvepla in ogljika.
Predpostavimo, da so znali pridobivati oglje. Koliko od nas bi znalo postaviti kopo in iz nje dobiti oglje? Elementarno žveplo se nahaja na Poljskem in v južni Italiji. Koliko od nas ve, da so vsaj v začetku nitrat pridobivali tako, da so s sten hlevov strgali vrhnjo plast?
Koliko nas bi znalo narediti iz razpoložljivih materialov galvanski člen in prikazati pojav elektrike? Cinka še ni bilo. Kisline so uporabljali le alkimisti.
Ali izdelati generator električnega toka?
Še najbolj je bilo razvito kovaštvo. Vendar premalo, da bi lahko izdelali npr.parni stroj. In koliko od nas, visoko izobraženih, ga zna skonstruirati ( brez literature in interneta) na nivoju Jemesa Watta.
Kaj jim lahko ponudimo iz gradbeništva. Malta je bila sicer poznana. Koliko od nas pozna reakcijo pridobivanja apna in koliko nas zna postaviti primitivno apnenico?
Ponujanje proizvodnje cementa je trši oreh, saj rabimo rotacijsko peč, ustrezni lapor in predvsem zelo visoke temperature.
V  preteklosti bi se lahko znašel le dober rokodelec, freikunstler. Inženir, strokovnjak, specialist pa bi bil brez ustrezne podpore  gol in bos. Še sodobni zdravnik bi moral pred operacijo najprej izumiti inštrumente in penicilin , da mu pacienti ne bi umirali po uspeli operaciji zaradi okužbe.
In v sladkem dremežu ne prebudi spoznanje, da pravzaprav ne znam nič, kar bi lahko izpeljal od začetka do konca. Na nekem samotnem otoku člani akademije znanosti in umetnosti ne bi preživeli, če jih ne bi pravočasno našli.
Tudi neko hudo kataklizmo bi lažje preživeli  manj razviti narodi in primitivna ljudstva, kot pa računalniško podprta tehnologija.
Posebno starci radi z občudovanjem svojih vnukov navdušeno ugotavljajo, koliko sedaj otroci znajo, ko pritiskajo na mobilnike, snemajo, presnemavajo in igrajo računalniške igrice. Koliko ljubiteljev hitrih avtomobilov vam bi znalo narisati delovanje štiritaktnega motorja? Koliko   bi znalo opisati delovanje procesorja in tranzistorja ? Piflerji vam bi znali povedati atomsko konfiguracijo železa. Da pa se želez kuje, da se legira, kali pa se pri kemiji ne učijo. To so se nekoč morda učili vajenci pri blagoznanstvu.
Danes so učni programi obsežni, naravnani na pridobivanje točk in uspešne mature. Po desetih, dvajsetih letih pa je ostalo bore malo znanja. Pa še to je mrtvo brez interneta in strokovne literature.
Zato s tem znanjem nikar v preteklost.

  • Share/Bookmark


5 komentarjev ↓

#1 NuckinFuts  NuckinFuts dne 31.01.2012 22:32

Kaj pa parni stroj? To bi zmogel skoraj vsak, z nekaj pomoči takratnih kovačev… Začetek je, mar ne? :)

#2   stricmarc dne 1.02.2012 09:38

Se varate. Dajte prijateljem svinčnik, list papirja in naj narišejo delovanje parnega stroja.

#3 NuckinFuts  NuckinFuts dne 1.02.2012 16:14

Voda, ki pod pritiskom pada na lopatice? No, mislim, da lahko svoje prijatelje pohvalim…
Take stvari, pa recimo delovanje zobatih koles se učijo že v osnovni šoli…

#4   stricmarc dne 1.02.2012 17:38

Vodna kolesa so poznali že v antiki. Jaz sem imel v mislih stroje, ki so se pojavili pozneje in bi jih lahko prenesel v preteklost.

#5   Anonimnež dne 24.02.2012 13:29

Če bi se preselili v preteklost družboslovci, bi bili veliko uspešnejši od inženirjev. Morali bi le nekoliko prilagoditi svoje govorjenje konkretnim razmeram. Hvalili bi tisto kar so hvalili takrat, le da bi lahko svojo hvalo izdatno podkrepili s svojim bogatim znanjem. Znali bi se odnašati tako kot veter piha, kar znajo “uspešni družboslovci” tudi danes. Tudi pri tranziciji ekonomskega in političnega sistema pred dvema desetletjema so bili družboslovci veliko uspešnejši od inženirjev. Med pomembnimi politiki ni bilo takrat in ga še sedaj ni nobenega inženirja. Redke izjeme so predsedniki določenih manjših strank in ministri. Pa še večino tistih ministrstev za katera bi pričakoval inženirje, zasedajo družboslovci (politologi, pravniki, ekonomisti,sociologi, itd.). Žal so inženirji neuspešni tudi v gospodarstvu, saj zasedajo sorazmerno malo direktorskih mest. Kakšen nauk sledi iz tega: “Pozavanje tehnoloških procesov je v praksi manj pomembno kot poznavanje družbenih procesov”.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !