1.pravljica: Kdo je najbogatejši?

V božičnem času bom prenehal šimfati politiko in bom raje objavil tri  pravljice za otroke izpod peresa Strica Marča. Torej mojega.

V vrtcu so se otroci hvalili.

Mi imamo novega terenca…

Mi smo kupili novo hišo. Vsa je v marmorju, povsod kamere, vse dela na daljinca.

Moj oči ima tisoč sužnjev. Tako velik direktor je.

Mi raje potujemo. Mami pravi, da ni več pravih ponudb. Vse je tako poceni, da že potujejo upokojenci in študenti. Povsod smo že bili. Komaj čakam, da bo organizirano potovanje v vesolje.

Meni je deda kupil računalnik z najmočnejšo grafiko. Za igrice.

Vsak mesec mi dajo 500 evrov na hranilno Knjižico. Ko bom velik, bom že od tega bogat.

Kaj, kaj! Pride kriza, denar propade. Jaz bom raje zdravnik. Mami me vozi na vse aktivnosti, da pridobim nova znanja. Znanje ti nihče ne more vzeti. Več kot znaš, več veljaš.

Jaz bom medijska zvezda. Hodim k baletu, na plesne, na ure glasbe, solo petje….Vsi me bodo poznali in ves svet me bo oboževal. Bogata bom in slavna.

Pri nas prisegamo na šport. Starši me silijo k tenisu in me že vidijo kot novega svetovnega asa. Slave in denarja bo dovolj v pravem športu. Še za njih bo ostalo.

Vsi so v hvalisanju kričali, da bi prevpili drug drugega. Kdo je boljši? Kdo je večji? Kdo ima več?

Le Tejči je molčal.

Učiteljica je opazila vase povlečenega fantka in ga je vzpodbujala s vprašanji:

No, Tejči, kako je pri vas?

Malo se je obotavljal, dokler ni tiho in sramežljivo spregovoril: Ne morem se pohvaliti. Nimamo terenca, nimamo hiše, ne potujemo po svetu…

Kaj pa izvenšolske aktivnosti? Je vrtala učiteljica.

Oči pravi, da mi dajemo prednost mladosti! Je odgovoril Tejči.

In kaj delate doma ? se še ni vdala .

Igramo se. Mami pospravlja, oči se vleže na preprogo zato, da se lahko igrava z lego kockami.

Ko naredim domačo nalogo in se malo poigram z računalniškimi igricami, mami prinese monopoli . Vmes se pogovarjamo in včasih kakšno tudi zapojemo.

Otroci so umolknili in z zavistjo gledali Tejčija, ki ni imel ničesar drugega, razen srečne mladosti.

  • Share/Bookmark


10 komentarjev ↓

#1 Dajana  Dajana dne 25.12.2012 11:09

:) )))))))))))))

#2   Stric Marč dne 25.12.2012 11:21

Hvala za smešek!

#3   Jezen dne 25.12.2012 14:47

Nekako mi ne gre ta zgodba v turbokapitalistični kontekst. Čez leta po Tejči postal Tejč in se lahko hvalil z lepo mladostjo in (predpostavljam) s poštenjem in lepo vzgojo v mladosti. Vsi ostali pa, kaj so vse nagrabili razen spričeval, ki so jih kupili. In, če se še njegova žena srečno poroči – potem bo videl “hudiča”. Sem preveč zatežen?

#4   Stric Marč dne 25.12.2012 15:44

Jezen. Gre za pravljico. V pravljici morajo biti nagrajeni tudi tisti, ki nimajo veliko. Še posebno v božičnem času.
Morda Tejči ni bil uspešen v odraslosti. Imel pa je lepe spomine in ga niso preganjali demoni iz otroštva. Zato tudi ni rabil psihoterapevta in ne antidepresive.

#5   Jezen dne 25.12.2012 16:13

Že, žem da je to pravljica – toda tudi ti si napisal v zadnjem stavku da “ni imel nič, razen srečne mladosti! Ali pa je imeti samo srečno mladost dovolj, da previhariš svojo življensko pot?

#6   Stric Marč dne 25.12.2012 17:44

Ni, je pa dobra popotnica.

#7   ana kos dne 25.12.2012 23:03

Dobra zgodba … no, malo pretirana, a sporočilo je jasno!

#8   stricmarc dne 26.12.2012 08:54

Hvala Ana. Da je sporoćilo pravljice bolj opazno, malo pretiravanja ni odveč.

#9   ana kos dne 26.12.2012 10:12

Res, pretiravanje v kakšnih prmerih res ni odveč!
Žal ga je ponekod tudi v praksi toliko, da je preko vsega razumnega.

#10   pohajalka dne 28.12.2012 07:29

Ampak kljub pravljičnosti je v življenju pri malih in velikih tako, da si želimo tistega, česar nimamo – to je opazno. Po svoje nas to žene naprej – to je manj opazno.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !