Stresni testi, strogo varovana skrivnost

Poleg domačega tresenja bank bo ves pomemben bančni sistem prestal še evropske stresne teste. Razumljivo je, da posebno Nemčija in bolj zdrave države želijo vedeti, v kakšni kondiciji so banke, za katere bo veljala evropska solidarnost. Pravzaprav se na Sloveniji vigrava sistem, ki bo veljal za Evropo. Ta ne sme biti ohlapen do te mere, da bodo vsi dobri in ne strog, da bi pokazal morda tudi nemški in francoski bančni sistem v slabi luči. Ker se bo metodologija prilagajala željenim rezultatom, je ravno ta najbolj varovana skrivnost, pa naj še prof. Damjan s somišljeniki tako razgraja.

Zgodba me spominja na sistem nagrajevanja v našem podjetju pred mnogimi leti.

Za strokovno in pošteno nagrajevanje smo najeli podjetje ZOP. Delovna mesta smo ovrednotili po danih kriterijih glede na zahtevnost, odgovornost in delovne pogoje. Potem pa je zmlel računalnik rezultate, o katerih smo se na komisijah za nagrajevanje prepirali. Izračune je naredil računalnik, pošteno in objektivno.

V bistvu pa je vodstvo podjetja postavilo ZOP zahteve oz. razmerja med posameznimi tipičnimi delovnimi mesti . Naloga stroke je bila, da najde takšno metodo, ki bo izračunala dogovorjene rezultate. Ker pa so nekatera delovna mesta ( takrat smo govorilo o delu in nalogah) izstopala iz pričakovanega okvirja, smo popravljali vhodne podatke tako dolgo, da je strokovna metoda, podkrepljena z računalniško obdelavo dosegla pričakovana in v ozkem krogu dogovorjena razmerja.

Podobno je z bančnimi stresnimi testi. V ožjih krogih se ve, katere banke ne smejo biti slabe in za katere je to zaželjeno, da lahko zapravljive države discipliniramo in jih prisilimo k poglobljeni privatizaciji. Z njo se odprejo nove možnosti za donosne in poceni naložbe. Ker se bo morda morala metodologija spreminjati ( uravnavati), je seveda pomembno, da ostane v tej fazi tajnost .

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   Pohajalka dne 30.10.2013 13:43

Ojej, spominjam se teh postopkov. Na koncu so bili sprejeti ’samoupravni dogovori’ – plačni, delovni in nalogni, medsebojne delitve take in onake … nenujno s stresnimi računalniki, tudi operativci na takih delih in nalogah so bili pod enakimi pritiski dogovorjenih razmerij.
Časi se menjajo, ljudje pa ne.
Je pa res, ni bilo ekonomistov samostojnega ali kakšnega drugačnega statusa. Bili so tehnični in komercialni direktorji.

#2   darko dne 14.11.2013 08:16

Bančniki bolj skrvajo svoje skrivnosti kot obveščevalne službe. Poleg tega pa držijo skupaj, oziroma so pripadni svojemo cehu, ne glede na to v kateri državi so. V javnost zato ne pride metodologija za izvajanje stresnih testov bank. V javnost tudi ne pridejo sporni krediti slovenskih bank, pa naj gre za banki, ki sta v likvidaciji, ali pa naša največja banka. Zelo se čudim, da ni med bankirji kakšnega “žvižgača”. Ne razumem zakaj določenih podatkov (na primer o spornih krditih) ne posredujejo medijem vsaj drugorazredni uslužbenci bank, ki gredo v pokoj, ali pa so na spisku za višek. Morda pa te potakte mediji dobijo, pa se bojijo zameriti finančnim lobijem in jih zato ne objavijo? Morda so tudi sami na spisku priviligirancev.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !