Koprivino vino – alkoholni napitek iz koprive

Iz lekarne Strica Marča

Po ideji za regratovo vino, ko se cvetove prekuha v vodi , doda sladkor in kvas, ter se vsebina prepusti alkoholnemu vretju, sem poskušal pripraviti koprivin alkoholni napitek.

Običajno se koprive namaka v alkoholu v stilu » travarice« ali pa se jih namoči v vinu. Takrat govorimo o koprivinem vinu. V svojem poskusu sem izhajal iz kopriive in slafkorja, z desetdnevnim alkoholnim vrenjem na » drožah« , kar se uporablja tudi v vinarstvu pri pridobivanju rdečih ali oranžnih vin. Vinarji govorijo o maceraciji.

Recept.

Nabral sem dobrih 300 g svežih, zdravih kopriv in jih najprej opral v vodi. Narezal sem jih na manjše dele in jih s paličnim mešalnikom zmiksal na male koške. Za to opravilo bi bila odlična mesoreznica. Miksal sem z malim dodatkom vode. Vsebino sem zlil v petlitersko posodo, dopolnil z vodo do skupne vsebine 1,5 litra. Dodal sem raztopljen kvas ( pol vrečke za peko kruha na kruhomatu) in dobro premešal. Še prej sem dodal cca 300 g sladkorja. Skušal sem z dodatkom sladkorja simulirati mošt, saj deluje sladkor tudi kot konzervans, ki preprečuje značilno gnitje kopriv. Posodo sem pokril z servetom, da preprečim padanje prahu in drugih nečistoč. Za samo vrenje je zaželjen temnejši prostor, konstantne temperature. Vsebino sem dvakrat dnevno premešal. Že po dveh dneh sem zaznal značilen vonj alkoholnega vretja in obletavanje vinskih mušic. Značilnega vonja gnitja kopriv nisem zaznal. Po desetih dnevih sem vsebino precedil in stisnil skozi platno. Dobil sem rumeno zelenkasto vsebino, podobno jabolčniku. Nalil sem jo v plastenko in počakal dan ali dva, da se zbistri. Ostanki koprive niso kazali znakov gnitja.

Dobljen napitek je podoben temnejšemu jabolčniku. Tudi okus je podoben jabolčniku ali hruškovcu, ki so ga včasih na kmetih stiskali iz tepk. V okusu se zazna trpkost in značilnost koprive. Ocenjujem , da je kar precej močan in da vsebuje alkohola preko 12 %.

Mislim, da bi na takšen način lahko predelali marsikatero zdravilno zelišče. Dolg čas maceracije ( 10 dni) je dovolj, da se izlužijo vodotopne snovi in istočasno alkoholno vrenje tudi priložnost, da se pijača navzame tudi alkoholno topne komponente zelišča. Kot vam je poznano, je že dvodnevno namakanje koprive v vodi dovolj za pripravek sredstva za zatiranje uši ali za zeleno gnojenje.

Napitek je še vedno stabilen . Vsak dan naredim požirek ali dva.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1 Rado  Rado dne 24.08.2014 08:01

Desetdnevna maceracija praviš?
Ni slabo!

“Vsak dan naredim požirek ali dva”
Ja, in? Kaj se zgodi potem?

#2   stricmarc dne 24.08.2014 11:16

Rado, nič se ne zgodi. Šluk ali dva je premalo za vinjenost. Čarobni eleksir me ne pomladi. In nič bolj bolan niti zdrav nisem zato. To je nadomestek za tiste, ki se jim ne ljubi kuhati čaja iz kopriv.

#3   velimie dne 5.03.2015 15:26

Kod nas, domaći ljudi, ljekovito bilje, uglavnom koriste kao dodatak lozovači koja potom pređe u travaricu. Ima jedna priča, da je stare Pažane, u vrijeme kuhanja rakije, hvatalo neko ludilo, halucinacije i slični simptomi. I našao se jedan pametan, pa proveo istraživanje. Rezultat je bio zanimljiv. Od svih mogućih zelišč, oni su u rakiju stavljali neku “kadilu” kako su je oni zvali, a to je otrovna trava koja navodno djeluje na nervni sustav. I tako razriješila se zagonetka jesenskog “ludila” u Pagu. Možda su to oni stavljali namjerno, kao stari Rimljani vino kroz bakrene lijake ili nešto slično. L.P.

#4   stricmarc dne 6.03.2015 17:42

Zdravo Velimire. Hvala za obisk na mojem blogu. Kaduja je verjetno kaduklja, to je po naše žajbelj. Tudi biomboni rikola ga vsebujejo. Je pa več vrst kadulje; ene so bolj strupene od drugih. Zmerno uživanje čaja ne škodi , prej koristi pri vnetju grla. Vendar pa so alkoholni izvlečki bolj strupeni. Pri nas se je med žganjekuho včasih dajalo tobak, da je slivovka bolj zadela. Seveda pa je nikotin zelo močan strup. Ali je prišlo zaradi tobaka do zastrupitve, ne vem. Nisem pa bral, da bi bila kadulja halucinogena. Je pa kar nekaj zelišč, ki to so. Strušp se v alkoholu bolje topijo kot v vodi in so zato alkoholne tinkture bolj nevarne kot navadni čaji.

#5   Davor dne 26.06.2015 17:42

Pozdrav.

Vse mi je nekako jasno, razen tega da ste zadevo pokrili samo s krpo (kar seveda dopušča prezračevanje)- a za alkoholno fermentacijo zelo nenavadno saj poteče v ,;večini,;primerov v anaerobnem okolju(brez prisotnosti kisika)- samo vprašam?

#6   stricmarc dne 28.06.2015 15:56

Davor, iz lastnih izkušenj. Tudi pri vrenju vina, so sodi odprti, pokriti le z listom ali tkanino, da miš not ne pade. Saj tako smo delali pri nas, ko smo prešali jabolčnik ali šmarnico. Ker je bilo vrenje sladkorja v plastični posodi ( vrste hoboka z malo večjo odprtino (8 cm) dosti podobno vrenju grazdne drozge v kadeh, je vrenje potekalo po pričakovanju. Pravzaprav mi je novo, da je pogoj za alkoholno vrenje anaerobno okolje. Sem mislil, da je dovolj sladkor, glive kvasovke in ustrezna temperatura!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !