Zakaj je privatizacija nujna?

V začetni stopnji tranzicije smo mislili, da bomo postali vsi kapitalisti.

Pričakovali smo analogijo s komunizmom. V Jugoslaviji smo bili vsi komunisti ali pa vsaj delovno ljudstvo. Logično sledi,da bomo v kapitalizmu kapitalisti. Dobili smo certifikate, ki so z rokohiterskimi prijemi pidovskih baronov postale delnice podjetji. Peščica je postala lastnik premoženja. Z menežerskimi odkupi so direktorji postali tovarnarji.

Dokler smo lahko izčrpavali lastnino, si zagotavljali stanu primerno življenje in nekaj prihrankov skrili v davčne oaze, je še šlo.

V času krize pa smo spoznali, da voditi tovarno le ni tako enostavno in tudi upravljati premoženje ne, ko borzni indeksi padajo, krediti pa ostajajo.

V razvoju slovenskega kapitalizma smo naredili pomemben razvoj. Spoznali smo, da biti podjetnik, tovarnar ali upravljavec premoženja zahteva znanje, srečno roko in je v bistvu negotovo in skrajno stresno. Najete menežerje moraš dobro plačati, pa še okradejo te lahko.

Ne bomo več kapitalisti. Rentniki bomo. Kar naj ima tujec tovarno, Naj jo upravlja. Nam naj izplača deleže in provizije, da jih bomo vložili v varne tuje sklade.

Pravzaprav bomo živeli v komunizmu. Delali bomo po svojih potrebah, tisto, kar nas bo veselilo in uživali po svojih zmožnostih. Potrebe po delu počasi upadajo, zmožnost uživanja pa s prakso narašča.

Mislim na nas, elito,v duhu komunističnega vica: Kaj je šampanjec? To je pijača, ki jo pije

delovno ljudstvo preko svojih delegatov.

Naš narod bo lahko delil naše veselje preko družabnih kronik vseh mogočih medijev in z nami vred užival sadove našega dela.