Afera Banke Celje – dokaz vplivnega omrežja

Ko smo v primeru sanacije Mariborske kreditne banke razlastili množico malih delničarjev, se pravzaprav glede na dejstvo, da je vlada vabila naivne vlagatelje, do so takrat vplivni politiki za vzgled kupovali delnice za 29 evro ( dr. Lahovnik- minister za gospodarstvo) in jih okoli 100.000 tudi razlastila, se pravzaprav ni dvigovalo veliko prahu. Pametni ( obveščeni in posvečeni) so jih že po dveh , treh mesecih prodali za 39 evrov po delnici in pri tem dobro zaslužili. Med razlaščenimi je ostala le še raja.

V čem je bistvena razlika med obema bankama? Število razlaščencev je v primeru Banke Celje bistveno manjše. Sklepam, da so posamezniki imeli vložene večje zneske in se zaradi zavajanja uprave, kako banka dobro posluje, niso pravočasno umaknili. Pritisk na odstavljenega direktorja je bil tako močan, da je v prostor banke naredil samomor.

Bratuškova je v parlamentarni razpravi namignila na seznam vplivnih razlaščencev in predlagala, da se obelodanijo imena. Njena pobuda je bila preslišana od vseh političnih strank.

Argumenti so, da v primeru Celja ni šlo za sistemsko banko, kjer bi vlada morala upoštevati mnenje EU. Prav tako se izgovarjajo na računovodske standarde in na prirejanje ocene za nepotrebno dokapitalizacijo. Argumenti so privlečeni za lase, saj vsak računovodja ve, da so bilance stvar poslovnega leta in da tudi računovodski standardi omogočajo boljše ali slabše rezultate . Gre za rezervacije, za odpise, za slabitve in podobno. Potrebna dokapitalizacija na osnovi stresnih testov pa je preigravanje črnega in ne dejanskega) scenarija in ni neposredno odvisna ob poslovnih bilanc. Kako črno pobarvati hudiča , pa je seveda tudi stvar političnih odločitev, ne glede na strokovnost samega izračuna. Sam sem prepričan, da so pri izračunih kapitalske ustreznosti naših bank strokovnjaki evropske banke uporabljali strožje kriterije ( bolj črne scenarije), saj bi po moji oceni morali biti rezultati stresnih testov za nekatere banke EU precej slabši. No, francoske in nemške banke je EU rešila slabih naložb tako, da jim je odobrila nov kredit z solidarnostno odgovornostjo ostalih članic in z njem poplačala slabe naložbe svojih bank. Zvito in premeteno. Mimogrede, podoben scenarij se je izvedel tudi pri državni pomoči sistemu TAM. Z državno pomočjo so se banke upnice večinoma poplačale tako, da jim stećaj firme ni bil več nevaren scenarij in so lahko mirno odstopile od kreditiranja bolnika.

Ko je Trojka v Cipru mlatila tudi po depozitih ( hranilnih vlogah) in so nekateri izgubljali tudi več sto milijonov, smo modro molčali. V primeru mariborske banke smo že godrnjali.

Za primer Banke Celje pa smo angažirali novinarje ( nekateri so tudi sami izgubili denar), angažirali ustavno sodišče, napadli Banko Slovenije. Slovenija se je zatresla zaradi nekaj tisoč razlaščencev, državni zbor se je zganil, leve in desne so udrihale po svinjariji. Zanimivo, celo Luka Mesec iz Združene levice, si je brusil jezik, čeprav naj bi nacionalizacija in razlastitev finančnih zaslužkarjev tej stranki ne bila tuja. Skladno nabijanje Meseca in Hana (SD) kaže na sum, da je veliko vplivnih mojstrov levice plemenitilo svoj denar v tej banki.

Zato bi bilo zanimivo videti seznam razlaščencev, da spoznamo, kdo so vplivni posamezniki, ki obvladujejo medije, ustavno sodišče , politične stranke in DZ..

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   frenk dne 16.02.2015 11:16

Ja, takšen seznam bi lahko razkril, da imamo mimo politikov še vzporedno vplivno družbo, ki zna izkoristiti medije za zadovoljitev svojih interesov.

Pri tem pa se meni zdi, da to, da nekdo izkorišča medije niti ni najbolj sporno. Izrazito škodljivo za družbo pa je, da se mediji pustijo na tak način izkoriščati. In se čudijo, da izgubljajo verodostojnost. Kot pri vseh zadevah problem obravnavajo skrajno površno, senzacionalistično, aferaško, brez kakšne poglobljene razlage, kaj naj bi vse skupaj pomenilo. Mediji ne iščejo krivca, temveč ga delajo. Nekaj žrtev je že izbranih. To so seveda v prvi vrsti Bruselj, nekaj imen iz domače politike in vodstva BS in v podtekstu skrb za domače, demokratično upravljanje bank.

Kaj je to podrejena obveznica, kakšna so tveganja pri njej in zakaj se jih je “splačalo” kupiti v tem trenutku ne zanima širšega kroga javnosti. Je pač še ena v vrsti kapitalističnih zablod, ki izkorišča prigaran denar tistih z minimalno plačo.

Ko sem bil še zelo mlad in zelo naiven, si nisem znal razložiti, kako je lahko Goebels s svojo medijsko mašinerijo tako poneumil Nemce. Danes vem, da ni bil nič posebnega. Vprašanje je le, kaj želijo propagandisti doseči. Metode so znane in izpiljene.

#2   Stric Marč dne 16.02.2015 11:27

Tvoj prispevek se mi zdi zelo verodostojen. Seveda pa je tehtno vprašanje, ki si ga zastavil: Kaj želijo s to akcijo doseči ?
Mislim, da se cilji različni, ki pa v akciji sovpadajo. Zato toliko pompa.
Oškodovanci pričakujejo, da bodo dizgubljeno dobili vrnjeno v takšni ali drugačni obliki.
Nasprotniki privatizacije in slabe banke (del elite okoli Mencingerja) želijo dokazati svoj prav, saj so že takrat trdili, da banke niso tako slabe, saj se zavestno zmanjšuje vrednost zavarovabnja.
Ob grožnji Trojke, ob napovedovanju skorajšnega bankrota, ob izredno dragem zadolževanju, ob oceni iz krogov SDS, da ne bo za sanacijo bank dovolj niti 7-9 milijard, je izračunan znesek dobre 3 miljarde bil skoraj olajšanje. Seveda pa je vlada v tistem času delala vse, da bi ugajala Bruslju in si tudi tako priborila boljšo boniteto. Saj drugega v tistem trenutku tudi ni mogla.

#3   Marjan dne 19.02.2015 22:24

V tistih časih je trdi dr. mencinger, da je bančna luknja največ 1 miljardo. Krogi okoli Financ, Janše in Šircla pa so govorili o 6 do 9 miljardah in to tako na glas, da jih je slišal celi svet. Ko se je naračunalo 3-4- miljarde, se nam je kar oddahnilo. Če se bo dokazalo, da je luknja prenapihnjena, se bodo tisti, ki so kričalii o več kot 6 miljardah Mencingerju vsaj opravičili? Tudi nekaj ekonomistov, ki sedaj prodajajo drugo zgodbo, so v tistih časih kar tekmovali o slikanju črnega hudiča., saj so mislili, da so njihove naložbe v Banki Celje varne.

#4   Anonimnež dne 26.02.2015 14:59

Ko rezpravljamomo o uspešni Banki Celje ne morem mino tega, da je za “uspešno” vodenje te banke postal častni občan Celja njen dolgoletni direktor, ki pa ni Celjan (Kač). Nekdanji “uspešni” direktor je še vedno častni občan Celja, njegov pomočnik, ki je za njim prevzel tako “uspešno” banko pa se je preveč sekiral zaradi tako “uspešne” banke in naredil samomor.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !