Plagiatorstvo? Nič novega!

Ponovno se je dokazalo na primeru Markeševe, ki je baje prepisala 37 % magisterske naloge, da se borba proti plagiatorstvu uporablja le za politične namene, za deskreditacije kandidatov za politične funkcije. Jakliču so odvzeli magistrski naziv, ker je uporabil izsledke študije, ki jo je naročila in plačala Vzajemna. Joj, koliko je diplomiralo, magistriralo in celo doktoriralo strokovnjakov po tovarnah, ki so se pasli in po službeni dolžnost delali na razvojnih projektih, ki jih je naročila tovarna!.

Pri ugotovljenem plagiatorstvu bi bilo prav, da bi poklicali na odgovornost mentorja in člane komisije, ki so strokovno, pravno in moralno odgovorni, da so opravljene naloge korektne.

Pa se nikomur še ni nič zgodilo, čeprav so ta dela tudi materialno ovrednotena.

Danes se prepisuje še naprej. Le stavke in besede je treba malo bolj razmetati, da jih računalniški pregled ne zazna.

Markeševa pač ni kriva, če je pisala magistrsko nalogo pred uvedbo računalniške kontrole.

Posebno pri diplomah plačljivih študijev bi odkrili več kot polovico diplom, ki so po računalniškem pregledu zrele za razveljavitev, seveda v času, ko so v uporabi računalniki, ko lahko zmontiraš iz posameznih objav kar cele traktate, brez zamudnega listanja in prepisovanja.

Komu bi bilo v interesu, da razveljavi polovico diplom? Nikomur, ki kaj šteje. Zato bo to le tema za politične igrice .

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1   Marjan dne 3.04.2015 11:20

Če se pazljivo prebere napisan tekst, se hitro ugotovi, da so posamezna poglavja izpod peresa drugega avtorja. Po stilu pisanja, po nekaterih za posameznika tipičnih stavčnih in besednih zvezah se to prepozna. V mojih časih so mentorji popravljali celo slovnične napake, zamenjevali besede z bolj ustreznim in podobno. Nalogo so temeljito prebrali in jo kar nekajkrat vrnili v popravilo. Ker še ni bilo računalnikov, te vestnosti diplomanti nismo bili vesel. Dostikrat je bilo potrebno pretipkati pol naloge.

#2   Nergač dne 3.04.2015 18:45

Morda bi bilo pa prav, da bi mentorji vrnili mentorski honorar in še plačalo neko kazen, saj so oni prvi zato zraven, da ugotovijo (tudi) plagiatorstvo. Potem se verjetno ne bi več “cufali” za mentorstva v toliki meri.

#3   Nevenka dne 5.04.2015 07:40

Povsod, kjer sem mogla, sem zapisala, da so za plagiatorstvo odgovorni profesorji. In popolnoma se strinjam, da bi morali mentorje ovaditi. Misel, da bi morali imeti še komisijo za nadzor mentorjev, je že tako sramotna, da bi se človek kar v zemljo pogreznil. Pa vendar: kako so lahko tako nestrokovni? So tudi oni prilezli do profesure na tak način? Nič čudnega, da nam gre tako kot nam gre, ker so strokovnjaki samo pravi navdušenci, drugi pa samo nosilci papirjev. Grebatorstvo za mentorske dodatke, ki je povozilo vso strokovnost, je sicer naravni človeški odziv, ampak ne vodi k napredku in bi bilo treba narediti red na področju.

#4   Nevenka dne 5.04.2015 07:44

Mislim, da je šlo z uvedbno bolonjskega študija vse navzdol, pa že prej ni bilo briljantno, ker so bile nekatere naloge premalo zahtevne in so jih ljudje napisali zgolj z organizacijo podatkov iz različnih virov. Prav malo pravega idjenega avtorstva je bilo v resnici. Meni naloga, ki ima zadaj dva kilometra virov, ni ravno zanimiva, je pa dokaz pridnosti in ničesar drugega.

#5   stricmarc dne 5.04.2015 10:07

Nevenka, se strinjam. Vendar število citirane literature ni število prbrane, pač pa prepisane od onega, od katerega smo nalogo prepisali. In tako gre od naloge do naloge. Celo na maturah, ko se piše npr. esej o Idiotu Dostojevskega, se prebere na internetu le izvleček. Malo je tistih, ki bi delo v celoti prebrali.

#6   darko dne 17.04.2015 08:27

Kdaj gre za plagiatorstvo in kdaj ne, je stvar resne strokovne diskusije. Ne gre le za diplome, magisterije in doktorate. Gre tudi za umetniške stvaritve, patente, blagovne znamke, itd. Pri doktoratih večinoma ni možno ločiti rezultatov rednega dela in namenskega dela za doktorat. Na raznih domačih in mednarodnih razvojno raziskovalnih projektih se praviloma delajo magisteriji in doktorati. Pišejo se tudi članki in znanstvene monografije. Pri tem pa je pogosto sporno kdo si lahko prilasti avtorstvo. Tu gre več krat za zelo podlo izkoriščanje in tudi krajo referenc.
Pri diplomah, magisterijih in doktoratih gre pogosto za to, da te naloge naradijo drugi namesto avtorjev, posebno še, če so avtorji dovolj vplivni in bogati. Poznam primere, ko so podrejeni pripravljali magistereke naloge in doktorate za svoje šefe. Ti so pripravili naloge tako kvalitetno, da jim ni možno očitati plagiatorstva. To se dogaja še danes. To je glavni problem, ne pa to, da je nekdo nekoliko preveč prepisal od drugega. Pri magisterijih in doktoratih v tehniki pa je glavni problem v tem, da nekdo, ki nima za sabo ustrezne raziskovalne opreme sploh nima možnosti, da bi lahko raziskave izvedel, čeprav je prepričan, da je najegova ideja pravilna. Raziskovalne institucije mu ne bodo dovolile, da bi delal raziskave na njihovi opremi, ki je državna. Obstaja možnost, da si te raziskave plača, ali pa, da je pri njih v službi. Obstaja tretja možnost, da so te raziskave del domačega, ali mednarodnega razvojno raziskovalnega projekta. Vendar pa je tudi v tem primeru težko, da se lahko “prosti strelec” vključi v takško raziskovalno skupino.
Problamatika diplom, magisterijev in doktoratov je veliko bolj zahtevna kot pišejo mediji. Vedno bolj pomembno postaja to, kje si diplomiral, magistriral ali doktoriral. Že sedaj doktorat na vaški univerzi nima na svetovnem trgu takšne teže kot diploma na ugledni svetovni univerzi. Ugledne svetovne univerze ne spustijo študenta brez, da bi si diplomo, magisterij ali doktorat res zaslužil. Tudi v Sloveniji je velika razlika med diplomami, magisteriji in doktorati med posameznimi fakuktetami.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !