Pravno “predrkavanje” tudi pri TEŠ 6

Sam ločim več vrst odgovornosti:

-politično

-kazensko

-moralno

-strokovno

Vendar se pri nas večinoma začne in konča pri kazenski. Vedno manj se razpravlja o vsebini in vedno več o pravnih zapletih. Celo civilne iniciative se spuščajo v pravniške vode. Danes ni ključni problem, da v Trbovljah ne želijo Lafarge cementarno, ki zaradi svoje rentabilnosti sosežiga odpadke, zaradi že tako preobremenjenega in degradiranega okolja, pač pa v procesnem pravu mogočega spodrsljaja pri izdaje soglasja MOP.

O TEŠ 6 sem na tem blogu že večkrat pisal: 24.1.2010 pod naslovom TEŠ 6 in 3.2.2014 strokovna odgovornost-pogoj demokratičnega odločanja. Danes se ponovno preigrava mnenje računskega sodišča, bolj v stilu, kako je bila kakšna poraba vknjižena in kako so posamezni dogodki pokriti s papirji.

Elemente korupcije, podkupovanja in kraje preiskuje policija.

O elementih strokovne odgovornosti silnih inštitucijah in strokovnjakih, ki so pisali recenzije, elaborate, ocene, mnenja pa » nikome ništa«. Poznano je nekaj uglednih profesorjev, ki so se pasli na TEŠ 6. Da se bo projekt podražil in bo vprašljiva ekonomska rentabilnost bi jaz zastonj napisal in povedal. Že po analogiji, se ve, da se vsi projekti podražijo vsaj za 30 %, pa ne le zardi pijavk, ki se na poslu pasejo, pač pa tudi zato, ker se zavestno navaja na stroškovni strani manjše številke, da je rentabilnost boljša in za investitorje projekt bolj zanimiv. Prav tako se na stroškovni strani minimalizira stroške surovin ( v našem primeru lignita) in maksimalizira prihodke z prodajo po optimalnih pogojih ( cena, količina)..

Tako so se pisali investicijski načrti že v bivši Jugi. Realno napisan program bi bil za bankirje premalo donosen, saj je imel na mizi množico bolj napihnjenih, boljših, bolj donosnih.

In ravno zato so potrebne strokovne študije in strokovne ekspertize. Da se lahko politik ali bankir, ki ni ravno strokovnjak iz področja predmeta investicije lažje odloči.

Vendar je brez strokovne odgovornosti pisanje študij le dober zaslužek za ugledne strokovnjake (dr. Križanič, dr. Tancig, dr. Lahovnik in še kdo) in za investitorja stran vržen denar.

TEŠ 6 je lepa priložnost, da se prebere strokovne ocene, jih primerja z dejanskim stanjem in o tem obvesti javnost. S tem bomo zaostrili strokovno odgovornost in vsak strokovnjak, ki da kaj na svoje ime, bo dvakrat premislil pred izdajo pozitivnega mnenja. V takem primeru se bodo tudi poslanci lažje odločali, saj se bodo v množici lobistov in parcialnih interesov lahko naslonili vsaj na stroko.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1   lordwales dne 23.08.2015 16:43

Javno drkanje je kaznivo, se mi zdi!

#2   stricmarc dne 23.08.2015 16:45

Lordwales. Morda si imel v mislih onaniranje na javnem mestu?

#3   darko dne 25.08.2015 12:40

Teš 6 je bil politični projekt “velenjskega lobija”. V ta projekt so vključevali le tiste strokovnjake, ki so podprli njihov politični projekt. Osebno pa nisem povsem prepričan, da je nesmiselna izraba toplotne energije iz premoga. Mislim, da je glede na nesigurne druge energetske vire izraba premoga za proizvodnjo električne energije še vedno smiselna. Vendar pa je pri takšni oceni potrebno preveriti različne tehnološke opcije. Prva opcija bi bila posodobitev obstoječih blokov. V tem kontekstu bi morali razmišljati tudi o toploti izrabi odpadkov. Ustrezno obdelani komunalni odpadki imajo približno takšno kurilno vrednost kot lignit. Torej, ko zmanjka lignita, se bodo lahko kurili odpadki. Še boljše pa je, da se začnejo toplotno izrabljati že sedaj in se mešajo z lignitom. S tem rešimo problem odpadkov in podaljšamo rok izrabe zalog premoga. Emisije CO2 v ozračje bi lahko v veliki meri odpravili na ta način, da bi dimne pline prali v odpadni vodi iz premogovnika. Odpadna voda iz premogovnika je precej onesnažena amonijem (NH4), zato bi se v njej zelo dobro raztapljal CO2. V nastali odpadni vodi bi lahko gojili alge v Šoštanjskem jezeru. Nastale alge bi lahko uporabi za izdelavo komposta, ali pa za proizvodnjo biolina na CČN Šoštanj. Obstaja še več drugih tehnoloških možnosti. Naštel sem le naketere, ki bi bile boljše od obstoječe TEŠ6. Investitor se je odločil za najbolj neumno rešitev. Postavili so TEŠ6, ki ne more uporabljati drugih goriv (na primer odpadkov), temveč samo premog. TEŠ6 potrebuje še enega izmed starih blokov, da lahko obratuje. To je potrebno v fazi zagona. TEŠ6 nima nobene ustrezne rešitve odstranjevanja CO2 iz dimnih plinov, zato bo potrebno plačevati velike takse. Premogovnik spušča odpadno vodo na CČN Šoštanj, s čemer povzroča težave na čistilni napravi, saj ta ne prinaša lahko razgradjivih nečistoč. Količina odpadnih voda iz rudnika predstavlja cca 1/3 vseh odpadnih voda na CČN Šoštanj. Ko ocenjujemo projekt TEŠ6, lahko ugotovimo še več drugih strokovnih napak. Vendar pa moramo ocenjevati TEŠ6 kot politični projekt “velenjskega lobija” in ne iz vodika različnih strok (inženirskih, ekoloških, ekonomskih). Tisti, ki že imamo nekaj kilometrine se verjetno spomnimo še na dva zavožena projekta “velenjskerga lobija”. V obeh projektih smo morali škodo plačevati vsi slovenski državljani. Prvi je bil EKK Velenje (Energo kombinat Velenje). Šlo je za zelo veliko investicijo, ki so jo pred dokončno izvedbo zaustavili. Nabavljena tehnološka oprema je veliko let rjevela na dvorišču. Po več letih so jo nato bo bistveno nižji ceni od nabavne prodali na svetovnem trgu. Ta projekt je soupadal z odstranitvijo Staneta Kavčiča iz oblasti. Drugi večji projekt so bile slabe politične odločitve v Gorenju. Gorenje je bilo tik pred propadom, zato smo mu morali pomagati vsi zaposleni v Sloveniji. Več let smo delali za Gorenje po več prostih sobot na leto. Tudi projekt TEŠ6 bomo reševali vsi zaposleni v Sloveniji tako kot smo reševali zgrešene velenjske projekte v preteklosti. Vendar “velenjski lobij” še ne miruje. Ni mu dovolj TEŠ6. Tudi na potek hitre ceste Velenje – Celje zelo vpliva. Bojim se, da bomo zaradi njih dobili slabšo in mnogo dražjo traso hitre cesta na realaciji Velenje – Celje.

#4   stricmarc dne 25.08.2015 17:06

Darko, ko govorim o strokovni odgovornosti, želim dati stroki pomen in zanesljivost kot pomoč pri odločanju, še posebno, ko vidijo v projektu svoje interese močni lobiji. Pa tudi strokovnjaki bodo morda bolj razmislili, kdaj in čemu bodo dali svoj podpis.
Če se pokaže, da ni dovolj zalog premoga, je prav, da tisti strokovnjaki, ki so morda frizirali geološke raziskave ali pa jih prirejali, potegnejo svoj del kazni.

#5   lordwales dne 26.08.2015 18:23

Ko to tamo pjeva – na zapadu ništa novo!

#6   darko dne 1.09.2015 07:39

Redko se zgodi, da strokovnjaki odgovarjajo za svoje delo. To se navadno zgodi, če pride do kazenske obravnave preko sodišča (če se je nekdo poškodoval in umrl, nastala je velika ekološka škoda, itd.). Razne študije in nasveti pa navadno ne dajo ustrezne osnove za kazenske ovadbe. Ekonomsko škodo, ki je nastala pri TEŠ6 zaradi različnih študij in svetovanj, verjetno ni možno obravnavati kot kazniva dejanja, razen, če se najde vzročna povezava s korupcijo. Kot kaže tok dogodkov pa imajo organi pregona težave z vlaganjem kazenskih ovadb celo pri tistih, ki so nestrokovno vodili investicijo. Vse kaže, da je šlo za korupcijo, saj niso bili takšni “brezvezniki”, da bi projetkt vodili neustrezno zaradi nevednosti. Vendar pa jim je korupcijo potrebno dokazati. V praksi niso sankcionirani strokovnjaki za svoje slabo delo niti v strokovnih krogih. Poglejmo si kakšne sankcije so doživeli ekonomisti in tudi bonitetne agencije za svoie napačne prognoze, ki so privedle do svetovne gospodarke krize. Nič se ni zgodilo! Če se na svetovnem nivoju ni nič zgodilo, se tudi na nivoju TEŠ6 ne bo nič zgodilo izdelovalcem raznih študij in drugim svetovalcem.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !