6. PREOBJEDA ( Aconitum napellus L.)

Preobjeda ( posebno repasta) je najbolj strupena rastlina Evrope. Poznali so jo že stari

narodi, saj naj bi z njo naredil samomor Aristotelj. Pinij jo je imenoval »vegetativni arzen«. Uporabljali so jo za zastrupljanje volkov in lisic, za zastrupljanje puščic ter za zastrupljanje vodnjakov nasprotnikom.

Gre za rastlino visoko okli 1 m iz rodu čeladnic. V zemlji ima korenino, ki je razdeljena v dva dela. Listi so pecljati, na zgornji strani temno zeleni, na spodnji svetlo zeleni, peterodelni, dlanasti. Steblo je golo in redko dlakavo. Na zgornjem delu se razvije bogato socvetje, največkrat modre ali vijolične barve. Obstajajo tudi druge barve, kot so rumena, bela, rdečkasta. Cvete od junija do avgusta. Zaradi lepih cvetov je preobjeda tudi okrasna rastlina v vrtovih in parkih.

Celotna rastlina je strupena. Največ strupa je v korenini. Korenine vsebujejo okoli 0,2 % akonitina.

Vanj in okus: Literatura navaja, da je brez vonja. Okus pa naj ne isprobavamo. Druga pa govori o zopernem vonju in pekočem okusu. Sam okusa nisem preverjal. Vonja moj nos ni zaznal.

Sestava: akonitin,mezakonitin, napelin, hipokonitin…

Akonitin je zelo močan strup. Čist je bledo rumena trdna snov, tališče je 204 st.C. V vodi je slabo topen (0,3 mg/ ml) , bolje je v alkoholu ( 35 mg/ ml). Zato se iz korenin pripravlja alkoholna tinktura. LD 50 je za miši 0,1 mg/kg , za žabe 0,57 mg/kg in za priče 0,066 mg/kg. O smrtni dozi za človeka so različni podatki. Literatura navaja , da je smrtna doza 3-6 mg, oziroma 1 g korenine, kar v celoti ne drži, saj korenina vsebuje le 0,2 % akonitina. LD50 se ne določa na ljudeh in zato ti podatki niso na voljo. Iz kitajskih virov navajajo, da je sigurna smrtna doza 28 mg/ kg, kar seveda pomeni pri človeku s 70 kg slabih 200 mg strupa.

Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je preobjeda zelo strupena.

Znaki zastrupitve pri zaužitju: pekoča usta.žeja, izguba okusa, občutek mrazu, bruhanje, driske, mišični krči, paraliza dihalnih organov, zastoj srca, smrt. Znaki zastrupitve se pokažejo hitro ( do 1 ure).. Pri zaužitju 40 ml tinkture nastopi smrt v 6 urah.

Prva pomoč: Uživanje lesnega oglja, bruhanje, pitje tekočine, zdravniška pomoč.

V zdravilstvu se uporablja tinktura predvsem za lajšanje bolečin pri putiki, revmi, išijasu, pri akutni sklepni revmi.

V medicino pa še za zdravljenje aken, srca, živčevja. Post stresnega stanja, občutka strahu, strah pred smrtjo…

V homeopatiji se dela z visokim razredčenjem alkoholne tinkture ( A. Vogel ).

Ker nisem našel v prirodi divjo preobjedo, sem naročil v Arboretumu mlade sadike kot okrasne rastline. Nasadil sem jih na dvorišče, eno mladiko pa sem žrtvoval za poskus. Dvojno korenino ( pri mladiki, dolgi 10 cm korenina ni velika, morda 1-2 g) sem narezal in namočil za 1 uro v alkohol. V alkohol sem dodal sladkor in vsebino z narezanimi koreninami naliv v podstavek cvetličnega korita in to vabo nastavil v travo. Zaradi nevarnosti zastrupitve mačk sem jo pokril z zabojčkom od sadja.

Polže je vaba privabila in zjutraj je bil v koritu pravi pomor polžev. Očitno mogoč vonj ne moti polžev. Tudi korenina ni zopernega okusa, saj so do jutra požrli tudi koščke korenine in ne le strupeno sladico.

Dejansko preobjeda deluje. Indijanci bi rekli, da je močna »medicina«.

Od preskušenih strupenih rastlin je preobjeda najbolj učinkovita pri zatiranju polžev. Zato sem jo nasadil , da bo vedno pri roki. Učinkovit je tudi pikasti mišjak, vendar ga moraš znati najti v naravi.

Še vedno mi je najbolj všeč uporaba rdeče mušnice, ki že sama privablja polže, brez vsake priprave vabe. Učinkoviti bi bili tudi koščki posušene gobe, ki jo bi pred uporabo namočil v vodi in jo raztresel po vrtu. Pa še nevarnosti ni, da bi zastrupil sosedove mačke ali pri nespretnem delu sebe. Goba je bolj halucinogena, kot strupena. Vendar pa nismo vsi gobarji. Letos rastejo zelo slabe.

Preobjeda, nasajena kot okrasna rastlina, je vedno na razpolago. Izpulimo bilko,nareženo korenino, jo namočimo v alkohol, dodamo sladkor in že je pripravljena zadnja pojedina za rdeče polže.

  • Share/Bookmark


5 komentarjev ↓

#1   stricmarc dne 5.10.2015 18:53

Pri uporabi rdeče mušnice sem doživel rahlo razočaranje. Obrezane ostanke betov sem nastavil kot vabo polžem. Obisk je bil precejšen v skadu s pričakovanji.Zjutraj je obležalo okoli vabe nekaj rdečkarjev, vendar so si tokom dneva upomogli in odlazili v skrivališča. Očitno beti ali pa letošnja letina ni bovolj strupena. Polži so le zadeti in ko trip pupusti, se vrnejo dolmov.

#2   Marjan dne 22.10.2015 19:37

Gojenje preobjede je bilo v nekaterih evropskih državah prepovedano, saj so jo lahko uporabljali kot pomoč pri odhodu iz tostranega življenja. Tudi tvoj prispevek je dovolj natančen, da nekaterim da napotke, kako koga preč spraviti. Zato takšni prispevki niso primerni za širšo objavo.

#3   nnn dne 5.11.2015 20:36

bbb

#4   tina dne 5.11.2015 20:39

S preobjedo je naredil samomor Sokrat, ne Aristotel! Pinij pa ni nihče. Jaz poznam samo Plinija starejšega in mlajšega.

#5   stricmarc dne 6.11.2015 09:19

Tina, prav imaš. Ni Pinij, pač pa Pinija ( mlajši ali starejši). Ker sem črpal hravške vire, sem kar Pinija spremenil v Pinij. V tem delu imaš prav in se za napako bralcem opravičujem. Glede Sokrata in Aristotela pa naslednje. Knjige o zdravilnih zeliščih govorijo o Sokratu, ki so ga usmrtili s skodilico napitka iz pikastega mišjaka.V knjigi Ivana Lesingerja Lječenje otrovnim biljem , Rijeka 2006 govori: Platon opisuje usmrtitev Sokrata s pomočjo pikastega mišjaka. Ker je zavest ohranjena do smrti, so stari grki takšno zastrupitev imenovali hladna pot do Hada.
O usmrtitvi Sokrata govorita tudi knjigi
Heinrich Neuthaler : Tdravilna zelišča , Trst 1977 in Ricard Willfort Zdravilne rastline in njih uporaba, Obzorja Maribor 1983.
In še o Aristotelu iz knjige Ivana Lesingerja Lječenje otrovnim biljem: Pinije jedič (preobjeda) naziva vegetabilim arsenom. Otrovnost ove biljke spominja grčka mitologija navedeči, da je Aristotel izvšil njome samoubistvo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !