Nastanek novih dvopomenov

Iščem otroka v sebi, pravijo umetniki. Včasih smo temu rekli: Otročji je!

Cmerav in razvajen otrok je danes čustven, občutljiv, že kar poduhovljen.

Nemiren otrok, brez zbranosti, je danes hiperaktiven in zaradi svoje genialnosti tudi hitro naveličan nezanimivih nalog.

Samovšečnega, domišljavega važiča smo preimenovali v samozavestnega, ki se zna postaviti zase.

Nemirnemu, nevzgojenemu frocu se po novem reče zahteven otrok.

Nasilnež in agresivnež je človek, ki se zna postaviti zase.

Nepošteni, iznajdljivi barabi danes rečemo, da je ta človek znajden in podjeten, ki zna poskrbeti za svojo družino.

Stiskač skopuški se je preimenoval v varčnega, šparovitega človeka.

Iz zapravljivca smo naredili dobrega potrošnika.

Iz domene, vsi vse zmoremo ( le hoteti je treba) smo iz hrama globokih misli zgradili nakladalnico. Na kupu steklenih perl je vedno težje prepoznati redke dragulje.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   darko dne 6.10.2015 11:37

Takšni dvopomeni vedno skrivajo nekakšen interes v ozadju. Nekateri so se prijeli sami od sebe med ljudstvom kot nakašna potreba za omilitev določenih dejstev. Drugi pa so postopoma izgubili svoj pomen. Na primer: “Ta obrtnik (kmet, podjetnik) je pa bil zelo znajden”. To je prvotno pomenilo, da je znal krasti tako, da ga niso ujeli. Pri tem je bila mišljena predvsem kraja državi (utaja davkov, delo na črno, tihotapljanje”, itd.). Tudi Martin Krpan je goljufal državo, ker je tihotapil sol. Zakaj ne bi tudi v današnjem času “znajdeni” državljani kradli državo? V zadnjem času se vrši preko medijev velik pritisk proti takšnim oblikam kraje državi, zato ta “znajdenost” počasi izgublja pozitiven naboj, posebno še, ker je sedaj Slovenija samostojna. Zelo lep primer različnega razumevanja sta tudi izraza “cigani” in “Romi”. Pod izrazom “cigani” so do nedavnega bili mišljeni okolju neprilagojeni prebivalci, ki so živeti kot nomadi. Približno to pomeni angreški izraz “gypsy” za cigane. Pri nas pa je politika ugotovila, da je izraz “cigan” žaljiv in jih je raje poimenovala z Romi. Vendar pa je pri tem naredila krivico Sindom, ki so druge pleme iz skupine “ciganov”. Že nekaj let nas mediji bombandirajo s “štejersko metropolo”. V začetku sem mislil kaj ima Gradec z dogajanjem v Sloveniji in se nanaša na “štajetsko metropolo”. Potem sem ugotovil, da so mislili na Maribor. Maribor ni bil nikoli metropola za celotno Štajersko, nito za Spodnje Štajetsko. Pred dobrimi sto leti je bil še Ptuj pomembnejši od Maribora. Da o Celju ne gorimo, je bil keltsko mesto, ko so Rimljani prišli v takratno Celje (Keleo). V Celju je bila škofija že v rimskih časih. Ob razpadu Avstro- Ogrske je bilo Celje najmočnejše industrijsko središče na območju Slovenije. Tudi v času hitlerjeve Nemčije Maribor ni imel nobene posebne vloge v Spodnji Štajerski. Od kod novinarjem ideja o Mariboru kot “štajerski metropoli”? Pred nekaj leti so politiki želeli razdeliti Slovenijo po regijah. Takrat je bila ena izmed idej razdelitev Slovenije na tri ali štiri regije. Po tej ideji bi lahko bila Štajerska ena regija z glavni mestom Mariborom. Glede na to, da je Maribor tik ob avstrijski meji in nanj ne gravtira 2/3 ozemlje Spodnje Štajerske (Celje, Velenje, Brežice, Krško, Trbovlje), bi bila takšna razdelitev nesmiselna. Vendar pa so nekateri politiki v navezavi z novinarji kljub temu lansirali izraz “štajerska metropola”, ki ga nekateri novinarji še vedno uprabljajo. Ministre za lokalno smoupravo je bil takrat dr. Žagar iz Slovenske Bistrice. Predpostavljam, da so izraz “štajerska metropola” “izumili” iz njegovega kroga. Očitno je še vedno živa ideja o razdelitvi Slovenije ne velike regije, saj nas nekateri novinarji še vedno bombandirajo s “štajersko metropolo”.

#2   stricmarc dne 6.10.2015 17:51

Darko, od nekdaj je po mojem dojemanju bil Maribor drugo največje mesto v Sloveniji in največje na Štajerskem. O Štajerski metropoli pa se govori v času, ko se skuša približati oblastljudstvu preko lokalne amouprave in v poskusih prelisičenja Bruslja ( se znajti), ker je BDP na prebivalca različen po pokrajinah. ljubljanska pokrajina bi morala biti neto plačnik, medtem ko bi nekatere nerazvite regije bile upravičene do črpanja kohezijskih sredstev.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !