Gojenje regrata

1.Uvod

Regrat je prosto rastoča rastlina, ki jo Slovenci poznamo predvsem kot zgodnjo spomladansko solato in kot zdravilno rastlino. Moja ideja, da bi to nezahtevno rastlino gojili kot solatnico, pravzaprav ni nova, saj jo v nekaterih deželah gojijo že sto let. V Franciji je poznano pet sort regratov, ki se gojijo v rastlinjakih in v prostih nasadih . Te sorte imajo daljše in bogatejše liste tako, da so po videzu bolj podobni brokoliju, kot našemu domačemu regratu. V Franciji je letna pridelava več tisoč ton.

Sam sem se usmeril predvsem na naš domač travniški regrat z močno nazobčanimi listi, saj ga imamo potrošniki takšnega v spominu kot » regrat v solati«.

V prispevku so opisane možnosti gojenja in prodaje kot zelenjavo in dodatne predelave, ki je dostopna vsakemu pridelovalcu. Trendi novih odkritij, kot so regrat kot dieta, regrat,ki zdravi raka , regrat sto krat močnejši od kemoterapije, regrat kot brezkofeinska kava, regrat kot nadomestek gume, regrat za diabetike…, odpirajo nepredvidljive tržne možnosti.

V opisu ekonomskega dela se bom držal le preverjeno, preskušeno in že tržno uveljavljeno predelavo.

2. Regrat (Teraxacum officinale)

Regrat spada v družino nebinovk ( Asteraceae) in je razširjen v severnem zmernem pasu kot plevel. Obstaja več tipov regrata, vendar bom obdeloval le travniški regrat.

Regrat je trajnica. Dolga , vretenasta, razrasla korenina prezimi brez težav in spomladi požene nove liste. Nazobčani listi so sprva čisto pri tleh in ko se dvigujejo, prehajajo v rozeto. Listi zrastejo do dolžine cca 20 cm. Ko rastlina doseže določeno stopnjo zrelosti, iz sredine rozete poženejo votla stebelca do višine 20 cm, na katerih se razvije rumen cvet premera do 5 cm, ki se preoblikuje v okroglo lučko polno semen. Regrat cveti spomladi. Če se pokosi ali cvetove potrga, požene nove cvetove in lahko cveti tudi v jeseni.

Če se mu liste poreže tako, da se ne poškoduje srčike, požene nove liste in nove nastavke za cvet. Ob idealnih pogojih ( vlaga, temperatura med 20 in 30 st. C, kvalitetna zemlja) poženejo novi listi zelo hitro ( 1 cm/ dan) tako, da lahko režemo solatne liste v sezoni 1-2 mesečno. Vsakokrat pa moramo odstranjevati razvijajoča cvetna stebla. Rast se upočasni s krajšanjem dneva in z padanjem temperatur. Popolnoma se ustavi , ko pade temperatura pod 2 stopinji C. Pri 5 st. pod ničlo pa listi zmrznejo in odmrejo.

3.Koristni in uporabni deli regrata

Zeleni listi se režejo in uporabljajo predvsem v prehrani za solate in za zelenjavne juhe. Prav tako se lahko zmiksajo za zeliščne napitke.

Cvetovi se obirajo in uporabljajo za proizvodnjo naravnih barvil. V domači rabi pa za proizvodnjo znanega alkoholnega napitka, poznanega pod imenom regratovo vino.

Korenine, ki se izkopavajo v jeseni ali zgodaj spomladi, so najbolj priznane v zdravilstvu. Iz posušenih korenin se kuhajo čaji ( močan diuretik, antiseptik) ali pa se zmlete v prah prodajajo kot prehrambeni dodatek. Pražene korenine se uporabljajo kot kavin nadomestek za brez kofeinsko kavo.

Nekaj proizvodov:

Regratov alkoholni napitek, dobljen z maceracijo regratovih lučk ( cvetovi v sladkorni raztopini vrejo z dodatkom kvasovk).

Krauter Max, 14% alkohola, cena 40 Evro/ 100 ml.

Čaj regratove korenine 6,16 evra/ 50 g

Regratova tinktura 5,50 evra/50 ml

Regratova korenina v prahu 12 evro/100 g

Sestava regrata

Regrat ima v primerjavi z drugimi solatnicami bistven višjo hranljivo vrednost ( radič 69 KJ/100g, regrat 206) bistveno več železa in kalcija ( prekaša celo špinačo), več C vitamina, vlaknin, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitamina B1 in B2, flavina in še kaj. Po sestavi prekaša v smislu zdrave prehrane vse solatnice.

4. Gojen je regrata

4.1. Zemlja

Regrat ima rad bogato humusno zemljo in se pred sajenjem ne gnoji s hlevskim gnojem. Zorana, dvakrat pobranana zemlja se obogati z umetnim gnojilom amonijev nitrat, vendar le tretjino potrebne količine za solatnice ( do 300 kg/ ha). V času setve, kaljenja in rasti naj bo zemlja vlažna z možnostjo zalivanja ali namakanja. Zemlja naj bo rahlo kisla

pH 6-7. Rastlina z razvitim koreninskim sistemom preživi tudi sušno obdobje. Regrat lahko gojimo na prostem, pod folijo, v tunelu ali v rastlinjaku.

4.2 Seme in sajenje

Seme lahko kupimo v semenarni Ljubljana ali pa ga sami naberemo z trganjem razvitih lučk. Ena lučka vsebuje več kot 100 semen. Posušeno seme lahko skladiščimo več mesecev. Kaljivost je hitra. Po sejanju zrastejo prve rastlinice v 20 dneh. Poleti, ko so višje temperature pa v petnajstih. Od setve do prve žetve traja 7-8 mesecev

4.3 Pridelovanje

Regrat sadimo v izkopane jarke 6 cm narazen. Jarki so oddaljeni drug od drugega 40 cm, da je mogoč pristop pri obdelavi in pobiranju. Regrat lahko tudi sejemo, s tem da je seme pokrito z 0,3-0,5 cm debelo plastjo zemlje. V času kaljenja in rasti je potrebno zalivanje.

Lahko pa regrat posejemo v toplo gredo in sicer 3 g semena / m2. Pričakujemo lahko 700-1000 sadik.

Pri gojenju (posajanju, flancanju ) zasledujemo razmak 5 cm med sadikami in 40 cm med vrstami. Torej okoli 40 sadik / m2.

Rastline ne potrebujejo nobene fitofarmacevtske pomoči, saj so odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi močne grenčice niso privlačne niti za polže, niti za voluharje. Priporočljivo je odstranjevanje drugega plevela z puljenjem ali okopavanjem . Ker je iskan na trgu bel, v prst zakopan regrat, priporočam obsipavanje. Baje je takšen tudi manj grenak. Pridelovalci si pomagajo pred rezanjem pridelka z beljenjem tako, da regrat zastrejo kakšen teden prej s črno folijo.

Pri rezanju listov je treba paziti, da ne poškodujemo srčike, da ne zaustavimo hitrost obraščanja rastline. Sejanje v začetku poletja že omogoča spomladi, ko je povpraševanje po regratu največje in ko cena krepko preseže 10 evro/ kg že prvo žetev. Potem lahko mesečno pobiramo na novo zrasle liste. V poletnih mesecih skoraj vsaka fva do tri tedne, ko je dan daljši, temperature visoke. Dnevno zraste jo listi do 1 cm. Ves čas pa moramo odstranjevati ( trgati) cvetne nastavke, da ne pride do razvoja semen, saj se takrat upočasni rast rastline. Z razvojem cveta in ko dosežejo listi dolžino dobrih 20 cm, se pri tej vrsti regrata ustavi rast. Menim, da bi v primeru dobrih pogojev ( rodovitna prst, dovolj vlage) lahko letno poželi regrat vsaj 10 krat. Sam sem dosegal 15-17 g regratovih listov na sadiko ob žetvi. Za grob izračun je potrebno izhajati iz dejstva, da je prirastek teže na m2 pri regratu 2-3 manjši, kot pri endiviji ali radiču. Vendar je pri regratu letno deset žetev in je sam pridelek bistveno bolj voluminozen. Primerljiv je kvečjemu z motovilcem.

Dve leti stare korenine se že lahko izkopavajo ali zorjejo, Segajo do 25 cm globoko v zemljo. Korenine oćistimo zemlje, odstranimo zelene dele in jih opremo, Za čaje jih narežemo vzdolžno v večje kose , da ne izgubimo preveč mlečka in sušimo pri 40 st. C.

Korenine morajo biti suhe in jih hranimo v papirnatih vrečah ali lesenih zabojih. Korenine, ki jih bomo predelali ( zmleli) v prah kot prehrambeni dodatek ali pa uporabili za praženje ( 100 st.C) kot nadomestek za kavo, narežemo na manjše kose. Teža korenine je 3-25 g. Literatura navaja pridelek korenin 3,8 t/ha ali celo 10 t/ ha, odvisno pač od vrste regrata in načina vzgoje.

5.Ekonomika

Prodaja regratovih listov

gostota sadik: 40 sadik/ m2

Pridelek ob žetvi 17 g/ sadiko

Število žetev 10

Letni pridelek: 40×10X17= 6800 g* 6,8 kg

Povprečna tržna cena ( ocenjena, ker ga v poletnih mesecih ni na policah) je primerljiva z motovilcem. Spomladi je cena preko 10 evrov/ kg , čeprav se lahko regrat uživa tudi v solati skozi celo leto. Ker je regrat lahek, voluminozen , volumsko 1kg regrata zgleda tri krat več kot druge solatnice.

Ocenjena cena 7 evro/ kg

Donos: 6,8 kg X 7 evro= 47,6 evro/ m2 ali 4760 evro/ar ali 476.00/ ha.

Pri stroških pridelave ne rabimo nobenih kemijskih zaščitnih sredstev tako, da je strošek le zemlja, delo in voda za zalivanje.

Prodaja korenin

Vzemimo letni pridelek 4000 kg korenin / ha. Torej 400 g/m2

Če je cena korenin 6 evro/ 50 g , oziroma 120/ kg in mi to ceno več kot prepolovimo, dobimo 50 evro/ kg.

Donos korenin je torej 20 evro/ m2 ali 200.000/ha.

Skupni donos:

47,6 evro ( zelenjava) + 20 evro/m2 ( korenine) = 67,6 euro/ m2 ali 676.000 euro/ ha.

Zaključek

Gojenje regrata , prosto ali v rastlinjakih je lahko donosen posel, saj na našem trgu ni resne predelave, medtem ko potrošniki poznajo zdravilne učinke prve spomladanske solate. Rastlina zahteva le rodovitno zemljo in občasno zalivanje. Ni potrebno nobene fitofarmacevtske zaščite. Še rdeči polži ga ne napadajo. Seveda pa je potrebno najti trg oz. Prodajne poti tako za regrat, kot tudi za posušene korenine. Najenostavnejše je pridobiti nekaj porabnikov ( menze, hoteli, šole…) za zelenjavo in korenine plasirati v trgovine s prehrambenimi izdelki ali internetno prodajo.

Gojenje je nezahtevno, podobno gojenju tržaškega solatnika.

Dokler je proizvodnja le tržna niša, je zaslužek precejšen in sicer dobrih 60 evrov/ m2 letno. Torej na 1 aru ( 100 2), kar je pravzaprav manjši vrt, je lahko letni zaslužek 6000 evrov

  • Share/Bookmark


9 komentarjev ↓

#1   stricmarc dne 7.10.2015 21:52

Regrat, ki mu odtrgujemo cvetove, da ne razvije lučk, ni tako grenak in bojazen, da bo grenka solata, je odveč. Pri gojenju ga vežemo ali obsipamo, da so listi čim bolj beli, saj je bel ( tisti v zemlji ali pokrit s krtino) bolj cenjen v kulinariki. Prav tako ga lahko nekaj dni pred rezanjem pokrijemo s črno folijo, da obledi, pridelovalci solate ta trik beljenja poznajo.

#2   darko dne 15.10.2015 08:18

Regrat je zelo koristna, zdravilna in tudi lepa rastlina. Za moj okus je to ena izmed najboljših solat. Poleg tega so regradovi cvetovi zelo lepi in dobra paša za čebele. Ker je pri nas tako razširjena rastlina, še vedno nima prave cene. Zaradi obstoječega mišljenja, se regrat uporablja kot solata večinoma le takrat, ko še ni druge solate. To lepo rastlino odstranjujemo iz vrta, ker nam domnevno kazi izgled. Za lep videz vrta ne sme biti med travo regrata in trpotca, ki sta poznani kot zdravilni rastlini. To je samo predsodek, ki smo ga prevzeli iz zahoda.

#3   martin dne 14.03.2016 11:26

Pozdravljeni!

Pohvalna zadeva!

Ampak mi ni par stvari jasnih, zato prosim avtorja članka, da mi, če ni pretežko, posreduje kontakt.

hvala lepa

martin

lepo bodite

#4   stricmarc dne 14.03.2016 12:07

Hvala za zanimanje. Lahko vam posredujem nekaj literature in nekaj mojih izkušenj,čeprav sem sam testiral zadevo le na mali površini in v lončkih. Vprašajte na naslov stric.marc@gmail.com.

#5   Samir dne 28.05.2016 15:22

Prosim Strica Marca, da me kontaktira na hvalec2@siol.net. Hvala in Srečno

#6   nada kozina dne 1.03.2017 10:19

rada bi kupila seme regrata. kdo bi mi ga prodal?
nada kozina

#7   stricmarc dne 1.03.2017 20:51

Regratovo seme ponuja Semenarna Ljubljana. Tudi v trgovinah Kalija ga imajo. Za začetek je to najlažje. Ko pa so zrele regratove lučke, ga lahko sama nabereš.

#8   Majh dne 15.03.2017 13:52

Zanima me če imate kontakt od kakšnega, ki goji res veliko regrata ali pa s kom se bi lahko povezal za gojenje regrata? Potrebujem samo cvete.

Hvala

Lp

#9   stricmarc dne 17.03.2017 20:29

Nimam.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !