Podnebne spremembe in prenaseljenost

Aktualno segrevanje Zemlje se povezuje s porastom toplogrednih plinov. O tem govorijo  vsi: posamezniki, gibanja, stranke, politiki. V spominu človeka, ko so obstajali že pisni viri  in ko še ni bilo industrializacije so zabeležena izrazito topla obdobja in  mala ledena doba. Iz  anali vrtin ledu je tudi razvidno, da so bila obdobja, ko je bila vsebnost ogljikovega dioksida visoka. Samo en resen izbruh vulkana ali katastrofalnega požara zasenči emisije toplogrednih plinov vseh termoelektrarn skupaj.

Zaradi čistejšega okolja , zaradi iskanja novih virov energije, zaradi odgovornejšega in bolj higieničnega ravnanja človeštva podpiram prizadevanje za zmanjšanje toplogrednih plinov. Del znanstvenikov napoveduje celo malo ledeno dobo, torej ohlajanje planeta in porast temperatur povezuje z aktivnostjo Sonca.

O prenaseljenosti planeta pa se že leta ne govori več. Kot da vsi narodi pričakujejo novo vojno, ko bomo osvajali tuje teritorije in bo število prebivalstva pomembna strateška prednost.

Še pred tridesetimi leti so Kitajci forsirali družine enega otroka. V Indiji so ženskam, ki so se sterilizirale, delili tranzistorje. Unesco je razsvetljeval predvsem nerazviti svet o uporabi  kontracepcije. Zastonj so delili kondome in druga zaščitna sredstva. Kontrola rojstev in načrtovanje družin sta bilal takrat pomemben projekt. Danes o tem ne govori nihče več.

Število prebivalcev raste skoraj potencialno.

Za časa Kristusa ocenjujejo, da je živelo 300 milijonov ljudi. Tisoč let pozneje je bil le malenkosten porast na 310 milijonov.

Na začetku industrijske revolucije, torej pred dobrimi dvesto leti, je na planetu živela ena  milijarda Zemljanov.

Sto let pozneje, okoli leta 1900 že 1,5 milijarde. Leta 1987 , v času, ko smo še govorili o omejevanju rasti prebivalcev, je že živelo 5 milijard prebivalcev. Trenutno nas je okoli 7,25 milijard in vsak dan se poveča število za 200.000. Ocenjuje se, da nas bo leta 2050  že dobrih 9,5 milijard. Leta 2300 pa že 35 milijard.

Morda je ta trend za gospodarstvo dober. Povečuje se trg. Povečuje se konkurenca delovne sile

Povečuje se rezervar za strankarsko in politično kadrovanje . Povečuje se število  duš. Za privržence reinkarnacije je to odlična novica, saj umrlim dušam ne bo potrebno predolgo čakat na ponovno rojstvo.

Slabo pa je, ker svet ne bo mogel nahraniti toliko lačnih ust kljub gensko spremenjeni hrani. Ne bo jim mogel nuditi dostojno življenje, vključno z zdravstvom, šolstvom, delom, varno starostjo…

Upočasnitev rasti svetovnega prebivalstva je pomembnejši prispevek k  sanaciji planeta, kot pa mešetarjenje s kvotami  toplogrednih plinov. Vendar v tem prizadevanju kapital ni našel svojega interesa. Povečana prodaja kondomov in kontracepcijski tablet je premajhna spodbuda.

Še tako plemenite besede postanejo meso, ko v njih zasluti kapital poslovno priložnost.

Ideja Zelenih o čistem okolju so spodbudile nemško industrijo, da je nudila čistilne naprave, filtre, čistilce, predelavo odpadkov, sežigalnice. Zmanjšanje energije na osnovi ogljika je omogočila razvoj vetrnih in sončnih elektrarn, kjer v ponudbi zopet prednjačijo razvite dežele. Drastičnega znižanja emisij ogljikovega dioksida  se na tiho veselijo pristaši nuklearnega lobija, ki si tudi v Sloveniji že manejo roke.

Le v omejevanju števila rojstev, ki je največji prispevek k ekološki sanaciji Zemlje, ne vidi nihče poslovne priložnosti.

  • Share/Bookmark


1 komentar ↓

#1   darko dne 4.12.2015 10:49

Dejansko je največji problem na Zemlji prenaseljenost. Zaradi prenaseljenosti se tako izrazito pojavljajo podnembe spremembe. Zaradi zagotavljanja potreb velikega števila prebivalcev, ki ga razviti svet navaja na potrošniške dobrine, nastnajo velike potrebe po izkoriščanju naravnih resursov (polja, gozdovi, vodni viri, rudnine, itd.) in kot posredica tega so v veliki meri nastale podnebnme spremembe. Če bi živelo na Zemlji 100 milijonov prebivalcev, bi lahko živelo človeštvo v veliko večjem sožitju z naravo kot sedaj. V borbi za prevlado in izkoriščanju naravnih resursov še vedno velja pri mnogih ljudstvih prastara logika, kdo bo koga prevladal. Pri tem je očitno najajučinkovitejši tisti način, ki ga poznamo pri zajcih. Potrebno je imeti čim več potomcev, da bomo lažje preživeli kot: ljudstvo, narod, družina, vera, itd. V Afriki, Aziji in Južni Ameriki je ta način borbe za preživetje očitno najpomembnejši. Ta način borbe se je zelo dobro pokazal tudi pri Albancih v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1948 jih je bilo po popisu prebivalstva 750.431, ob razpadu Jugoslavije leta 1991 pa 1.936.877. V tridesetih letih se je njihovo število potrojilo. Rezultat takšne borbe je pridobitev lastne državnosti. Od leta 1950 do 2015 se je povečalo število prebivalcev v Afriki iz 200 milionov na 1,5 milijarde. Podobno veliko povečanje prebivalcev je bilo v vseh tistih državah iz katerih prihaja sedaj množica beguncev v Evropo. Ti so v glavnem ekonomski emigranti. V Iraku je bilo leta 1960 le 7,5 miliona prebivalcev, leta 2013 pa že 33 milijonov. V Avganistanu je bilo leta 1960 le 8,8 milijonov prebivalcev, leta 2013 pa jih je bilo že 30 milijonov. Zamislimo kakšno stanje bi bilo danes v Sloveniji, če bi bil tudi pri nas takšen prirastek. Bilo bi nas 8,4 milione. O te množice bi večina mladih iskala preživetje izven Slovenije. Ljubljana bi bila milijonsko mesto z vsemi ekološkimi problemi, ki iz tega sledijo. Ali si morda to želimo? Jaz si tega ne želim. Enkrat za vselej se morajo dogovriti svetovni državni in verski voditelji kako se naj razvija Zemlja. Ustreznejši odnos do okolja in v tem kontekstu tudi do emisij toplogrednih plinov, je le en del rešavanja problema. Drugi del pa naj bo namenjen zmanjšanju tekmovalja med ljudstvi kdo bo koga prevladal. Pri tem mislim predvsem na zmanjšanje števila prebivalcev, oziroma zaustavitev pretiranega prirastka. Lep primer dobre prakse je Kitajska. Prav zaradi zmanjšanja prirastka so se pojavili ustrezni pogoji za gospodarsko rast. Družine iz Iraka, Avganistana, Somalije, Sudana, itd., ki imajo zelo veliko otrok, teh ne bodo mogle šolati in tudi ne prehraniti. V svojem okolju bodo poskušali izkoristiti še tisto kar je ostalo od naravnih virov, da bodo lahko preživeli. Veliko jih bo umrlo, ker ne bodo mogli preživeti. Veliko pa jih bo iskalo možnost za preživetje v drugih delih sveta, kjer se za enkrat še da preživeti (begunci). Vsi verski voditelji bi morali razglasiti, da naj imajo člani nikove vere največ 2 do 3 otroke. Imeti otroke, za katere veš, da ki jih ne moreš preživati, se naj razglasi kot greh. Temu grehu se lahko izognete s spolno vzdržnostjo, nič narobe pa ni, če uporabljate tudi kontracepcijo. Greh je tudi onesnaževanje okolja. Z okoljem, ki nam ga je dal v Bog v upravljanje, moramo ravnati skrbno. Na “prelomni konferenci za človeštvo”, ki poteka v Parizu, so voditelji očitno “pozabili” na to, da ima naš planet omejene resurse, ki ne morejo preživeti bistveno večjega števila prebivalcev. Očitno so vplivni gospodarski lobiji iz ozadja zainteresirani za to, da se na Svetu izvrši pospešeno mešanje ljudstev in kultur s končnim ciljem nastanka “enolončnice”. Ta “enolončnica” bo pod taktirko kapitala poskrbela tudi za postopno zmanjšanje števila prebivalcev na Zemlji. V takšni “enolončnici” bo morda med 15 in 20 milijard prebivalcev. To množico bo obvladoval mednarodni finančni kapital v gospodarskem in kulturnem smislu. Verske, jezikovne, rasne in podobne značilnosti bodo podobno kot kosi mesa in krompiraja v “enolončnici”. Vodni viri, gozdovi, polja, rudniki, itd. bodo v upravljanju mednarodnega kapitala. Mednardoni kapital se bo odločal koliko gozdov potrebujemo in kje naj bodo. Tudi na podnebne spremembe bo imel odločilen vpliv preko uporabe tehnologij in izdelkov, varovanja okolja, itd. Ali obstaja kakšen drugi scenarij, da se stvari ne bodo razvijele v tej smeri? Obstaja, vendar pa le v kontekstu bistvene omejitve rasti števila prebivalcev in boljšega varovanja okolja. Zastaviti si je možno cil, da se naj v naslednjih 50 letih število prebivalcev razpolovi. Zmanjšanje nej bo izrazito najbolj tam, ker je prirastek največji (Afrika, Azija, Južna Amerika). Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa naj bo najbolj izrazito v razvitih delih sveta. V tem času, ko ne bo tako velikega števila mladih, se je potrebno ustrezno organizirati. Z razvojem modernih tehnologij in robotizacije, ne obstaja več potrebe po velikem številu delovne sile. Razmišljanje nakaterih ekonomistov, da razviti deli sveta potrebujejo veliko delovne sile, ki mora priti iz tistih delov sveta, kjer je velik prirastek, ne držijo. Na ožjem območju EU kjer je valuta EUR, je že sedaj več kot 20 milijonov brezposelnih. Od tega je večina mladih. Mladi begunci iz Aflike in Azije bodo to množico le povečali. Z avtomatizacijo in robotizacijo, ki se je po razvoju Kitajske spet začela uveljavljati, se bodo zmanjševale potrebe po delovni sili v gospodarstvu. Tudi v kmetijstvu se uvaja avtomatizacija in robotizacija. Poleg tega se ta pojav širi tudi v promet, turizem, itd. Kmalu ne bomo potrebovali niti voznikov tovornjakov, saj bodo namesto njih vozili računalniki. To je “optimističen” pristop k razvuji Zemlje, ki mora radikalno omeji število rojstev. “Pesimistični” razvojni koncept pa nima prostora za splošno avtomatizacijo in robotizacijo, saj bomo imeli množico revežev, ki bodo pripravljeni delati za minimalno plačilo, da bodo lahko preživeli. Marsi kje se bo uveljavil celo “pol suženski sistem”, ki v nekaterih delih sveta že deuje. V takšnem svetu je nesmiselno razlišljati o avtomatizaciji in robotizaciji, saj bo dovolj delovne sile. Tudi razmišljanje o pretiranem varovanju okolja je nesmiselno, saj bo za elito še vedno dovolj vsega. Če pomrejo milioni revežev, se je nesmiselno sekirati, saj se rodijo množice novih revežev. Za varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst bodo poskrbeli dobro varovani rezervati. Bogata elita bo živela v dobro varnostno in okoljsko zavarovanih območjih, kamor ne bo imela dostopa množica revežev. Ta varovana območja bodo prav tako sestavina svetovne “enolončnice” po nareku finančnega kapitala.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !