Kmečke slike- evtanazija domačih živali

Sterilizacija prosto živečih domačih živali je  pogruntavščina zadnjih deset let,  ko prostovoljci lovijo mačke in jih nosijo na veterinarske postaje sterilizirati, za kar poberejo veterinarji denar od države. Dovolj za operacijo in premalo za okrevanje. Zato se  operirane živali znajdejo že kar naslednji dan v pogojih krutega potepuštva.

Za ostarele ali potepuške pse smo zgradili domove. Še nedolgo tega so bila to le zavetišča za izgubljene živali, kjer so jih redili do tri mesece. Če v tem času niso našli lastnika ali  novega posvojitelja, so jih usmrtili. Danes se že razmišlja o novem davku na domače živali, ki bi zagotovil  financiranje  trajnih zavetišč za zapuščene živali

V moji mladosti so okraji imeli konjederca, ki je hodil po vaseh in polovil potepuške pse. Gledal je predvsem obesek na ovratnici, ki je dokazoval, da je bila taksa plačana in da je pes cepljen.

Ostarele pse so pobijali sosedje lovci. Psa so privezali v sadovnjaku za drevo in dober lovec je z enim samim strelom opravil nalogo. Če je počilo dvakrat, to ni bilo v čast samemu lovcu. Očitno je slabo meril.

So pa ljudje na podeženlu tudi sami opravili to eksekucijsko raboto. Najpogosteje so  psu nataknili zanko iz dovolj močne in navoskane vrvi, ter  ga preko te vrvi potegnilo v  višino, da ni dosegel več tal. Skratka, obesili so ga. Manjšega so dostikrat  pokončali kar s koli,z  lopatami. Seveda je  bil pes priklenjen, da ni mogel pobegniti. Za večje mrcine je bilo takšno delo nevarno, saj je lahko podivjan pes oklal tudi gospodarja.

Mladiče, pasje in mačje, so samici pobrali že kar ob skotitvi, saj je mlade, slepe in nebogljene  še najlažje pokončati. Nekateri so jih zmetali v bližnjo reko. Šele za mladiče, ko so že gledali, so uporabljali obtežene vreče ( s kamnom), da ne bi  splavali na obalo. Če pa ni bilo v bližini reke, so  kar v sadovnjaku skopali jama, v katero so  zmetali z lopato pobiti mladež.

Običajno so psici ali mački pustili  po enega mladiča, da se samici ne vnamejo seski. Za enega psička ali muco so že kje našli novega gospodarja.

Ubijanje ostarelih, bolnih ali lenih odraslih  mačk  je bilo kar zahtevno, še posebno zdivjanih mačk, ki niso bile navajene božanja in bivanja v hiši. S prevaro s hrano so jo najprej ujeli.  Dali so jo v obteženo vreči in hajd z njo v vodo. Lahko so jo tudi obesili, vendar se je mačka upirala natikanju zanke. Lahko je koga opraskala in po nesreči celo ušla. Naslednji lov je bil še težji, ko je postala žival po tej izkušnji bolj nezaupljiva.

Za mačko, ki so ju uspeli privabiti v hišo, je bilo najbolj enostavno, da si jo stisnil z vrati in ji pri tem zlomil tilnik. Ni ti mogla pobegniti, niti te ni opraskala.

V osnovnim šoli sem imel sošolca, ki je po hišah pobijal odvečne živali. Mačke je dal v vrečo in z zavezano vrečo tolkel po steni, dokler ni vsebina utihnila in obmirovala. Takrat še ni bilo PVC vreč, Vreče so bile iz platna  ali jutovine. Vaščani takrat nismo to ekstremno sadistično metodo  odobravali. Vendar pa fant ni postal morilec, psihopat, pač pa trgovski potnik in nekaj časa celo profesionalni politik. Danes je ugledni upokojenec, odbornik in krajevni funkcionar desusa, ki prisega na zdravo hrano in zdrav način življenja.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   Marjan dne 19.12.2015 12:33

Čemu služi opis teh banalnosti in grobosti? Morda tvojemu izživljanju prikritega sadizma?

#2   stricmarc dne 19.12.2015 22:04

Včasih pomislimo, da se na svetu ni nič izboljšalo. Pa se je v zadnjih nekaj desetletjih veliko spremenilo. Npr. odnos do živali, čeprav so ljubitelji nezadovoljni z doseženem in v svojih zahtevah pričakujejo standard, ki ga niti ljudem ne moremo nuditi.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !