Prešernova proslava

Zadnjič sem si na TV ogledal Prešernovo proslavo in podelitev Prešernovih nagrad. Okoli programa so vsako leto polemike in tudi letos ni drugače. Režiserji pričakujejo uresničitev svojih izvirnih idej, gledalci pa le predstavo, ki bo pela hvalnico naši kulturi, slavila slovenski narod in pihala na našo nečimernost in ponos.

Prvi vtis petja zdravljice v različnih jezikih je pri meni ustvarilo vtis, da gre za svetovni dan kulture. Seveda lahko to sporočilo gledamo tudi drugače. Morda je režiser hotel poudariti slovenske vrednote kot obče človeške in našo kulturo kot del svetovne dediščine.

No, Prešernov nagrajenec Partljič je v zaključnem govoru le malo preveč nakladal in dolgovezil. S kritiko stand up komikov, monologov in dialogov ter zahtevi po posebnem gledališču komedije je malo preveč pihal v svoj rog.

V nadaljevanju , ob vinu in prigrizkih je izstopil režiser Mare Bulc v intervjuju, ko je organizatorje cenzure, ker ga je omejevala v svobodi izražanja, ko ni dovolila na sceni bodeče žice in državnega grba v črno beli tehniki. Naslednji delovni dan so mediji obvestili slovensko javnost, da se pri nas s cenzuro omejuje svoboda izražanja. Nov prijem v majanju Cerarjeve vlade.

Bil sem kar malo začuden. Od kdaj so zahteve in želje naročnika cenzura? Naročnik in plačnik vendar lahko izbira in vpliva na program. Tako je v zgodovini bilo vedno. Tudi Michelangelo pri slikanju Sikstinske kapele ni imel popolnoma proste roke.

Morda bi ne bilo odveč, če bi Prešernov sklad pravočasno razpisal natečaj za scenarij proslave, da bi se lahko vključili v igro tudi neuveljavljeni umetniki. In v tem primeru bi se lahko naročnik svobodno odločal za izbiro scenarija, ki bi ga ocenil za primernega. S tem se bi izognil na korekcijo režiserjeve kreativnosti, ki se baje imenuje cenzura.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   darko dne 10.02.2016 18:18

Strinjam se z napisanim. Dodajam pa še to, da bi lahko bili kulturniki, ki se napajajo iz državnih jasli, malo bolj kulturni do tistih, ki jim napajanje omogočajo. Ne vem kaj točno je želel povedati Bulc z bodečo žico? Morda je želel primerjati sedanjo državo s fašistično Italijo, ki je imela bodečo žico okrog Ljubljane. Morda je želel protestirati proti slovenski vladi, ki poskuša z bodečo žico zajeziti naval ilegalnih emigrantov iz Azije in Afrike, ki že grožajo stabilnost in kulturne vrednote EU. Varovanje naše kulture in ozemlja je dolžnost države in ne sme biti predmet kritike na proslavi za državni praznik. Če pa se kakšen umetnik počuti preveč utesnjenega v Sloveniji, imama prosto pot kamor si želi. Tudi v tujini ne bodo veseli, če bo žalil njihove državne simbole in kritiziral državo.

#2   lordwales dne 12.02.2016 21:26

Ne stojte, dio di boh!
( Iztok Mlakar Štorije in baldorije

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !