Predlogi k pokojninski reformi

Ker očitno nihče ne gleda celovito na pokojnine, pač pa le parcialno iz vidika vzdržnosti pokojninske blagajne in ne kot civilizacijski dosežek družbe, ki zna poskrbeti za svoje starce, predlagam nekaj dodatnih ukrepov:

-S ciljem krajšanja uživanja pokojnine je potrebno vse programe, ki jih financira država za daljše življenje, ukiniti ( SVIT, DORA, društva diabetikov, akcije nižanja krvne tlaka, akcije zdravega načina življenja). Država prihrani pri stroških financiranja programov in ob skrajšanju življenja privarčuje pri pokojninski blagajni.

-Zdrav način življenja poveča dolgost življenja in verjetnost obolenja z Alzheimerjevo boleznijo, ki je v skokovitem porastu v starajoči se EU. Stroški že presegajo raka.

-Z zdravstveno reformo znižati zastonjkarsko košarico in vpeljati samoplačniško zdravstvo. Večina upokojencev tega stroška ne bo zmogla in medicina ne bo več daljšala življenje starostnikov.

Za kadilce, debeluhe, nešportnike vpeljati bonus, saj ta kategorija ne bo dolgo obremenjevala pokojninsko blagajno, ker je njihova življenjska doba bistveno krajša.

Obsedence z zdravim načinom življenja pa je potrebno zaradi vzdržnosti blagajne obremeniti z malusom, saj bodo ti v povprečju dalj časa uživali pokojnine.

-V podjetjih, ki nimajo opravičljivega razloga za tehnološke viške je potrebno ukiniti prakso, da kandidata za upokojitev kanalizirajo na zavod, na čakanje.

Dobre strani reforme so:

-daljšanje delovne dobe. Morda na 70 let! Vendar pa delodajalci niso veseli, da imajo zaposlene ljudi z omejenimi fizičnimi in umskimi zmožnostmi starostnikov.

Ukinitev limitov bo dobra novica za ljudi z najvišjimi plačami. Danes je pokojnina še vedno limitirana in za človeka s plačo 10.000 evrov pomeni katastrofalni padec prihodkov. Res je, da dosedaj vsaka reforma ta limit povišuje skoraj neopazno, da ne vzbuja nejevolje med revnimi.

Lahko bi sicer povišali prispevke za pokojninsko varstvo, kar pa ne bi bilo sprejemljivo za naše vrle gospodarstvenike in konkurenčnost gospodarstva.

Lahko bi tudi dovolili, da posameznik vplačuje več v pokojninsko blagajno in iz tega naslova doseže boljšo pokojnino. Vendar bi to bila klofuta zasebnimi skladi, saj bi vsak raje vlagal v pokojninski sklad, za katerega jamči država.

Operirati z vzdržnostjo pokojninske blagajne je neresna demagogija, saj vsakih nekaj let sprejemamo reforme po navodilih Mednarodnega finančnega sklada. Mahati tridesetletniku z reformo, ki mu bo zagotovila pokojnino, je neresno. V času do njegove upokojitve bo še kar nekaj reform.

Kako doseči polno zaposlenost in zaposlenost predvsem pri mladih, kako iz gospodarstva preko KAD ( v lasti pokojninskega sklada) zagotavljati sredstva, kako razbremeniti gospodarstvo in polniti proračun z denarjem, ki nam odteka v davčne oaze, pa so druge zgodbe, čeprav imajo posredno močan vpliv na vzdržnost pokojninske blagajne, pa se nihče celovito ne ukvarja. Ne pri nas, ne v Evropi. Vlade razmišljajo le o krčenju pokojninske postavke v proračunu, da bo ta bolj finančno uravnotežen in sposoben za nova zadolževanja. Tudi zavarovalnice ne bodo imele pravega posla iz naslova dodatnih pokojninski zavarovanj, če bo osnovno pokojninsko zavarovanje omogočalo civilizacijskemu napredku primernega življenja starostnikov.

  • Share/Bookmark


9 komentarjev ↓

#1   Pohajalka dne 15.04.2016 06:54

Videti je, da gre v naši politiki že vsaka domislica skozi. Mladi bodo podprli vse predloge, ker se zavedajo, da sami brez delovne dobe ne bodo imeli ne prvega niti naslednjih stebrov.
Upokojenci so tiho, ker se boje izgubiti še to, kar imajo, kot bi morali imeti slabo vest, da sploh prejemajo pokojnino!
Zaposleni ne spravijo skupaj ob minimalcu mesečnega prihranka za mesečno doplačilo oskrbe starostne oskrbe.
lp

#2   stricmarc dne 15.04.2016 10:08

Pohajalka, žal tvoje navedbe držijo.

#3   lordwales dne 15.04.2016 21:33

Naj ostane tako kot je, maksimalno do 65 leta, in vsi programi za dolgo življenje.

#4   stricmarc dne 16.04.2016 09:48

Lordwales, se strinjam, Vendar je to premalo. Tujina nas sili v strukturne reforme. In mi nimamo jajc, da bi rekli. Ne!

#5   lordwales dne 17.04.2016 18:59

Jebeš strukturne reforme,
do 65 leta in niti dneva več!

#6   darko dne 18.04.2016 08:53

Ločiti je potrebno vplačane pokojnine od ostalih pokojnin, ki se izplačujejo na podlagi drugih kriterijev. Na ta način se lahko ugotovi ali se res vplačuje v pokojninsko blagajno manj kot se iz nje izplačuje. Ostale pokojnine in pokojninski dodatki, ki ne temeljijo na osnovi vplačil v pokojninsko blagajno, se naj izplačujejo iz državnega proračuna. Takšne pokojnine so na primer: invalidnine, borčevske pokojnine, veteranski dodatki, velik delež kmečkih pokojnin, znatni delež pokojnin na podlagi benificiranih stažov, itd. Vsak zaposlen in upokojenec morata vedeti koliko sta vplačala v pokojninsko blagajno in koliko lahko iz nje dobita. Tisti, ki je vplačal bistveno več kot iz nje dobi, bo vsaj vedel, da je solidaren. Tisti, ki so vplačali bistveno manj kot iz nje dobijo, da bodo vedeli, da so do niih sodlidarni drugi, ker jim pomagajo. Sedaj je ta pokojninska blagajna blagajna nekakšna mešanica, ki še pravice do pokojnine nima ustrezno pravno urejene. Na primer, obrtnik, ki je izpolnil pogoje za pokojnino, pokojnino izgubi, če še najpraj dela. To se zgodi obrtniku, kmetu pa ne, čeprav še pomaga na kmetiji. Kakšna je to pravica, ki jo izgubiš, če delaš? Iz iste blagajne pa dobivajo pokojnino tisti, ki v to blagajno nikoli vplačevali (na primer umetniki, bolci, itd.). Socilani prejemki in socialni dodatni pokojninam, se naj plačujejo iz druge blaganje, ali pa iz pokojninske blagajne iz posebnega računa. To naj velja tudi za ostale pokojnine in dodatke.

#7   Nevenka dne 18.04.2016 15:15

Invalidi dobivajo nadomestilo, ki se ravno tako izračunava na osnovi plačanih prispevkov v pokojninsko blagajno, če se pa ne izplačuje iz nje, pa ne razumem zakaj ne. Osnovo izračunavajo na osnovi najboljših 23 let, le procenti osnove za nadomestilo so nižji kot za pokojnino. Strinjam se, da tisti, ki niso vplačevali v pokojninsko blagajno ne morejo iz nje dobivati pokojnin. Te naj krijejo posamezna ministerstva iz svojega proračuna.

#8   Stric Marč dne 18.04.2016 16:30

Nevenka, v splošnem programu klestenja sredstev ministerstvom bodo vse naredili, da se del pokojnin ne prenese na njih. Saj vidiš, kakšen cirkus je že z Rudnikom živega srebra v Idriji. Problem je ekološki ( vpliv na okolje), kulturni ( kulturna dediščina) in gospodarski ( rudnik v zapiranju). Zaradi te trileme bo žrtvovana ministrica za okolje, ki se hoče rešiti del finančnega bremena.

#9   darko dne 20.04.2016 08:43

Verjetno je bistvena razlika med različnimi pokojninami in invalidninami. Pri tistemu, ki je šel v pokoj po 38 letih delovne dobe, ker je imel težave s križem, bo verjetno lahko vso pokoljnino (invalidnino) dobil na podlagi vplačenih prispevkov. Šoferju tovornjaka, ki se je poškodoval in postal invalid po 10 letih delovne dobe, pa ne bo možno izplačevati vse pokojnine (invalidnine) na podlagi vplačanih prispevkov. Večina denarja bo potrebno prispevati iz druge blagajne. Ta denar je lahko iz državnega proračuna, ali od zavarovalnice. Tudi vojaku ali policaju, ki sta šla vsaj 10 let prej v pokoj od normalnih zavarovancev, ne bo možno izplačevati vse pokojnine iz vplačanih prispevkov. Razliko bi morala prispevati prostojna ministrstva, kjer sta bila zaposlena. Enako velja tudi za umetnike, ki si v večini primerov sami niso vplačevali prispevkov v pokojninsko blagajno. Podobno velja za profesionalne športnike, itd. Mnenja sem, da je zelo veliko pokojnin in dodatkov pokojninam, ki ne temeljijo na osnovi vplačanih prispevkov. Tem pokojninam in dodatkom ne nasprotujem, vendar pa se ne bi smeli izplačevati iz iste blagajne kot ostalim upokojencem. Če bi morala zagotavljati denar za določene pokojnine pristojna ministrstva, ali zavavarovalnice, bi se ti bistveno drugače obnašali. Spomnim vas naj, da imamo baje v Sloveniji skoraj 78 umetniških galerij, kar je bistveno več od zelo bogatega Dunaja, ki ima enako število prebivalcev kot Slovenija. V Sloveniji so akademiki dobro plačani, v večini razvitih držav pa je to čast. Posebne statuse bi verjetno podeljevala ministrstva bistveno strožje, če bi obremenjevali njihov proračun (borci, veterani, umetniki, akademiki, duhovniki, kmetje, itd.). Če bi morale zavarovalnice plačevati razliko pokojnin (invalidnin), bi verjetno zahtevale bistveno drugačno obnašanje šoferjev, ljubiteljev ekstremnih športov, itd. Že več let poteka razprava o tem, da bi morali vsak zavarovanec vedeti koliko je vplačal v pokojninsko blagajno, pa se to ne zgodi. Zakaj se to ne zgodi? Ker bi veliko državljanov ugotovilo, da so vplačali v pokojninsko blagajno bistveno več kot bodo iz nje dobili. Spraševali bi se kjer je razlika? Razlika naj gre za tiste, ki v pokojninsko blagajno zaradi nizkih plač niso vplačali dovoj. To ni v osnovi nič slabega, če se s tem strinjaja večina tistih, ki vplačujejo in so vplačevali v pokojninskio blagajno (volilcev). Ne strinjam pa se sta tem, da se iz te blagajne izplačuje vse mogoče.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !