Rastlinski strupi- prvih šest

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana se že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža , zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin tudi drugačna.

Lestvica rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost.kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da le LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja, gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levtocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato nato z ekstarkcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), ko strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil.

  • Share/Bookmark


3 komentarjev ↓

#1   Nevenka dne 30.07.2016 17:11

S tole “letalno dozo” si me pa nasmejal. Enosmeren polet v nebesa…

#2   Nevenka dne 30.07.2016 17:18

Drugače pa tudi /bio/ vaba za polže muči polže več dni pod zemljo, kjer uniči oprebavila in žival umre od lakote. To se reklamira kot zdravo odpravljanje polžev, ker slabo prenašajo železo – malce se mi pa, od kar vem kako deluje, zadeva kar ne dopade preveč, čeprav mi polži delajo vliko škodo.
Kar se ricina tiče, sem zelo majhen otrok tako rekoč živela od ricinusovega olja, bila sem namreč zelo šparovna in ne bi dala od sebe niti veterca, kaj šele potičko….tako, da bil bil ricius zame prava odrešitev.

#3   stricmarc dne 31.07.2016 18:08

Besede letalna doza LD si nisem zmislil, pač pa je mednarodno uveljavljena mera za strupenost posameznih snovi, Pri podatkih o strupenosti so največkrat naštete živali in sicer sesalci, ptice in poži, žabe. Ponavadi se pri sesalci LD nanašajo na miši, podgane, lahko pa tudi na druge, če prihaja do znatnega odstopanja. posebno prežvekovalci ( zaradi vampa) so ponavadi manj občutljivi na rastlinske strupe. Tudi ptice zaradi mlina. LD se podajajo v količini strupa na kilogram telesne teže. Ker ricin ( eden najmočnejših rastlinskih strupov) ni topen v olju, ga v ricinusovem olju praktično ni, pa čeprav se nahaja v semenih ricinusa.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !