Rastlinski strupi in strupene rastline

Iz lekarne Strica Marča

RASTLINSKI  STRUPI

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža, zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin lahko drugačna.

Lestvica najmočnejših rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. Prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost, kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da je LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja. Gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levkocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato z ekstrakcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), da strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil. Cianidi so tudi v rastlini lovorikovec ( zimzelen rastlina za žive meje), ki je cela strupena. Iz nje so včasih pridobivali z destilacijo cianovodikovo kislino ( Pruska kislina). Ker so cianidi vezani v obliki glukozidnih cianidov, je proces zastrupitve počasnejši kot pri čisti cianovodikovi koslini ( bledo modra zelo hlapna tekočina, vrelišče je 26 st.C, vonja po mandeljnih, se meša z vodo in alkoholom, LC ( smrtna koncentracija) 2-5 g/ minuto/m3), kjer smrt nastopi v 3 minutah ( izguba zavesti, krči, paraliza dihanja), saj se šele v procesu fermentacije v prebavilih sprošča ta kislina.

Nekatere najbolj strupene rastline iz naših logov

Opisane bodo najbolj strupene rtastline iz naših krajev, kjer se zastrupitev lahko konča s smrtjo. Opisane bodo tudi tiste, kjer je zastrupitev možna tudi z zamenjavo za kakšno drugo rastlino, kot sta jesenski podlesek ali šmarnica, ki sta podobni čemažu. Tudi korenina velike trobelike je podobna repi in še vonj ima podoben. Literatura pozna primere, ko so naplavljeno korenino otroci zamenjali za repo. Plodovi volčje češnje so sladki. Tudi pri gobah lahko pride do zamenjav. Iz palete strupenih gob bom omenil le zeleno mušnico, kjer je zamenjava lahko smrtno nevarna. Pri ostalih so bolj ali manj le prebavne težave.

Razvrstil jih bom približno po smrtni količini zaužite rastline, ki pa ni vedno v ozki korelaciji z samim smrtnim odmerkom čistega rastlinskega strupa, pač pa tudi od vsebnosti le tega v rtastlini in od kemijske vezave, ki vpliva na hitrost sproščanja le tega v prebavnem procesu.

RICINUS (kloščovec) Ricinus cummunis

To rastlino južnih krajev gojijo ponekod kot okrasno rastlino in je enoletnica. Bogati cvetovi so dekorativni. Srupena je sicer cela rastlina, vendar so najbolj strupena semena , iz katerih se stiska ricinusovo olje. Rastlina je brez posebnega vonja. Seme je prijetnega okusa. Iz smena se s hladnim stiskanjem pridobiva ricinusovo olje, ki pa ni strupeno, saj ricin ni topen olju. Strup ricin ostane v oljnem kolaču . Pogačo po stiskanju namakamo v vodi, da med mešanjem pride vodotopni ricin v vodno fazo. To vodno suspenzijo z nadaljnimi postopki obdelujemo, da dobimo čisti ricin. Za otroka je lahko usodno že eno samo zrno semena, če ga seveda pregrizne. Celo potuje skozi prebavila brez škode. Nekaj zmletih zrm povzroči resno zastrupitev pri človeku. Znaki zastrupitve nastopijo šele po 4- 8 urah po zaužitju in se najprej kažejo kot gripa. Protistrupa zaenkrat še ni. Možna zastrupitev je z zaužitjem, zastrupitev skozi koži in z vdihavanjem prahu.

Znaki zastrupitve:

-pri zaužitju: vnetje požiralnika, bolečine, krvvitev želodčne sluznice, slabost, bruhanje, driske, težave pri požiranju, kri v blati, kri pri bruhanju, padec pritiska, šok, utrujenost, zaspanost, slabost, malo in krvav urin…, nekroza jeter, ledvic, koma.

-pri vdihavanju: kašelj, vročina…

Ricin je stabilen v vodni raztopini do T 60 st.C.

Znake zastrupitve smo si lahko ogledali v eni od nadaljevank Gorski zdravnik. Seme se lahko kupi v Semenarni Ljubljana.

PREOBJEDA Acenitum napellus L

Repasta preobjeda spada med najbolj strupene rastline v Evropi in je trajnica. Zaradi lepega modrega bogatega cveta se goji tudi na vrtovih kot okrasna rastlina. V zemlji ima dva gomolja, ki vsebujeta največ strupa. Vsebuje strup akonitin, ki je je v količini 3-6 mg že lahko smrtna doza za človeka. 1 g zaužite korenine je lahko usodno. Akonitin spada ned nevrotoksine.

Rastlina je brez posebnega vonja in okusa. Akonitin je slabše topen v vodi ( 0,3 mg/ ml) , bolje v alkoholu ( 35 mg/ ml). Je bel prah s tališčem 204 C. Strup ni odporen na visoke temperature. Če torej želimo uporabiti akonitin za zastrupljanje golazni ( miši, polži, podgane…), uporabljamo alkoholni izvleček iz korenin , ki ga hranimo na temnem in hladnem mestu.

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in ustnice, ohromelost v ustih in izguba okusa, bruhanje, driska mišična slabost, krči, slabitev pulza in paraliza dihal. Kot protistrup se uporablja atropin.

Pri rezanju in puljenju preobjede se priporoča uporabo rokavic, saj lahko sok rastline povzroči na koži vnetje. Možna je zastrupitev tudi preko kože.

PIKASTI MIŠJEK Conium maculatum L

Pikasti mišjek je dvoletna rastlina, ki raste predvsem ob potokih. Drugo leto zraste do višine dveh metrov. Ima votlo rdečkasto steblo, posejano z redkimi pikami ( lisami). Ima neizrazito bele cvetove v kubulicah. Listi so v obliki pahljače. Zmečkano cvetje, listi ali seme imajo vonj po miših. Zamenja se ga lahko za divji janež, dežen, divji peteršilj in še nekatere . Ker je dvoletnica in se razmnožuje s semeni, je običajno na najdišču več rastlin. Strupena je sicer cela rastlina, vendar je strupa največ v korenini in v nezrelem semenu. Največ strupa je v opoldanskem času. Svež sok rastline je zelo strupen in so ga uporabili v stari Grčiji za izvrševanje smrtnih kazni. Na takšen način so zastrupili Sokrata. Najpomembenjši je koniin, ki draži in paralizira živčni sistem. Smrtna doza koniina je za človeka 0,5-1 g. Literatura navaja, da je za človeka lahko usodno že 100 mg koniina. Strup je podobne strukture kot nikotin. Povzroča blokado živčnega sistema in delije podobno kot kurare, torej preko paralize do smrti. Telo razgradi strup v 48-72 urah. Koniin je oljna tekočina ( tališče je -2 C , vrelišče 166 C), ki se delno meša z hladno vodo. Z vročo slabše. Meša se z alkoholom, dobro z etrom in z drugimi organskimi topili.

LD 50 za miši je 7 mg/ kg. Zastrupitev je mogoča tudi preko kože.

Znaki zastrupitve: glavobol, vrtoglavica, bruhanje, krč, širjenje zenice, žeja, koma.

Pri zastrupitvi s strupom koniinom se znaki paralize pokažejo v pol ure, medtem ko samo umiranje lahko traja nekaj ur. Paraliza, hlad in omrtvelost se širita od spodnjih okončin proti srcu. Vzrok smrti je pomanjkanje kisika v možganih in srcu. Zastrupljenec ostane pri polni zavesti do smrti.

Pri zatiranju rdečih polžev uporabljam pikasti mišjek.

V juliju in avgustu, ko rastlina odcveti, naberem še zelena semena. Iz njih naredim alkoholno tinkturo. V poln kozarec semena nalijem alkohol in pustim stati nekaj dni. Poskusil sem tudi le pol ure staro tinkturo, pa je že bila učinkovita na polžih. V plitvo posodico dam šilce tinkture, dodam žlico sladkorja ( poži so ljubitelji sladkarij), premešam in nastavim vabo pod leseno gajbico, da ne bi prišle do vabe tudi druge živali ( psi, mačke). Strup deluje.

OLEANDER Nerium oleander L

Oleander je zimzelen okrasen grm iz Sredozemlja, ki je pogost gost okrasnih vrtov in parkov. Celotna rastlina je strupena, še posebno listi in skorja. Ker je olender grenkega in odbojnega okusa, zastrupitev praktično ni, razen v Indiji, kjer si samomorilci skuhajo čaj iz posušenih listov. Glavni strup je oleandrin, ki spada med srčne glukozide. Strup je kristalna trdna snov, brez vonja, grenkega okusa. Tališče ima pri 250 C. Gostota je 1,261 kg/l. Je termostabilen in je občutljiv na svetlobo. V vodi je netopen. Topi se v organskih topilih. Dobro topen je v heksanu. Zato za pridobivanje strupa posušene liste ekstrahiramo v tem topilu. Ker je strup termostabilen, so poznane zastrupitve z dimom, ko so zažigali nasade oleandra.

V rastlini je 0,08 % oleandrina. Za resno zastrupitev bi bilo dovolj 5- 15 listov, pripravljenih v čaju.

Smrtna doza LD 50 ( intravenozno) je 0,248 mg/kg. Ocenjuje se, da je zaužitje (LD 50) dovolj 250-400 mg na osebo.

Znaki zastrupitve: bolečine v trebuhu, bruhanje, pečenje v ustih, upočasnjeno in nepravilno delovanje srca, driska, pomodrela usta in koža, zaspanost, širjenje zenice, šumenje v ušesih, težko dihanje, krči, koma, smrt.

ČEMERIKA BELA Veratrum album L

Bela čemerika raste v planinskem svetu . Listi so mesnati. Beli cvetovi so piramidasto nanizani na steblu. Cvetovi imajo močan vonj, medtem ko je korenina grenkega, pekočega okusa, z vonjem po česnu. Korenino pogosto zamenjujejo za encijanovo.

Cela rastlina je strupena, še posebno korenina. Ob vsakem nabiranju si je potrebno roke dobro umiti z milom. Posušena korenina vsebuje 5 % alkaloidov. Rastlina je strupena predvsem v času vegetacije.

Najbolj značilen strup je jervin, ki je stereoidni alkaloid. LD 50 je 7 mg/ kg. Nekatera literatura navaja LD za miši 9,3 mg/ kg in za mišje samce 29 mg/ kg. Cela rastlina je strupena, saj je v listih 0,2 – 1 % jervina, medtem ko ga je v korenini 1,5 %. Je trdna snov s tališčem pri 30 C in vreliščem pri 123 C. V vodi ni topen. Bolje je topen v alkoholu ( 10 mg/ ml).

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in grlo, bolečine v trebuhu in želodcu, slinjenje, padec tlaka, glavobol, slabost, bruhanje, driska, zamegljen vid, vrtoglavica, mrzlica, upočasnjeno delovanje srca, znojenje, krči trebuha, kihanje, postopno otežano dihanje in zastajanje srca. Znaki zastrupitve se pokažejo od 30 minut do 4 ure po zaužitju.

JESENSKI PODLESEK Colchicum autumnale L

Jesenski podlesek je trajnica, ki cveti v jeseni in naslednje leto oblikuje seme. Globoko v zemlji ( 20 cm) je gomolj, brez vonja, močnega in odbojnega okusa. Semena in gomolji so najbolj strupeni. Do zastrupitve pride, ko ga nabiralci zdrave prehrane zamenjajo za čemaž. Listi so si sicer podobni, vendar pa ima čemaž močan vonj po česnu, še posebno, če liste zmečkamo.

Za smrt človeka je že dovolj zaužitje 10 semen ali 60 g listov.

V ljudskem zdravilstvu je jesenski podlesek poznan kot citostatik, zdravilo proti putiki, zaprtju, sredstvo proti parazitom, luskavici ( Vojno medicinski zavod Beograd). Sam sem gomolj uporabil za uničevanje polžev, vendar z omejenim uspehom, saj polži odklanjajo okus vabe. Tudi pri moji luskavici nisem zaznal kakšnega uspeha ( uporaba je le zunanja). Jesenski podlesek vsebuje strup kolhicin. V semenih ga je 0,2 – 0,8 % , v gomolju 0,4 – 0,6 % , v listih znatno manj. Kolhicin je bledo rumen prah, ki je termostabilen. Pri sežiganju rastline strup ne razpade. Čisti kolhicin je v obliki kristalov. Znaki zastrupitve se pokažejo po 2 – 24 urah po zaužitju. Smrtni odmerki LD50 za miši je 5,88 mg/ kg , medtem ko je za podgane smrtna doza 26 mg/kg.

Znaki zastrupitve: pekoča usta in grlo, povišana temperatura, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, odpoved jeter in ledvic, okvara dihal, zmedenost, delirij, smrt.

ŠMARNICE Convallaria majalis L

Šmarnice so trajnica, z belimi močno dišečimi cvetovi. Vsi deli rastline so strupeni. Vsebuje več glukozidnih toksinov ( molekula strupa je vezana na sladkor in deluje močno pospeševalno na delovanje srca) kot so konvalamarin, kanvalatoksin , kanvalarin. Kanvalamarin je bel prah, ki je slabo topen v vodi in dobro v alkoholu. LD 50 za mačke je 3,65 mg/ kg peroralno. Za človeka je LD 10 mg ali več na osebo.

Znaki zastrupitve se pojavijo v intervalu 0,5 – 2 uri po zaužitju. Razpolovni čas, to je čas, v katerem organizem predela ali izloči polovico strupa, znaša 36 – 45 ur.

Znaki zastrupitve: boleč trebuh, slabost, glavobol, zamegljen vid, driska, razširjena zenica, vrtoglavica, podivjan utrip srca, nezavest, smrt.

Podatkov o tem, koliko strupa rastlina vsebuje in koliko g jo je potrebno zaužiti za smrtno dozo, nesem zasledil. Rdeče jagode so grenkega in pekočega okusa.

TISA Taxus baccata L

Ta okrasni iglavec je pogosta okrasna rastlina v vrtovih in parkih. Vsi deli rastline so strupeni, razen sočen in mesnat plod, če ne pregriznemo koščico. Tisa je poznana zdravilna rastlina, ki se resno proučuje tudi kot citostatik. Glavna strupa sta taksin in taksol. Tisa raste počasi in dočaka starost tudi 600 let. Les je sicer mehak, vendar ima zelo visoko lesno gostoto. Uporabljal se je predvsem za loke v srednjem veku. Tudi za izdelavo brenkal je zelo primeren.

Vsebuje predvsem dva strupa in sicer taksol in taksin. Iglice tise so strupene tudi za živali, vendar so prežvekovalci bolj odporni zaradi specifičnosti prebavnega traka. Konj je sorazmerno občutljiv in je smrtna doza že 200 mg /kg.

Znaki zastrupitve. Nervoza, drhtenje, slab puls, širjenje zenice, plitvo dihanje, bolečine v želodcu, bruhanje, driska, slabost, krči, paraliza srca in smrt.

Zastrupitev je razmeroma malo, razen v primeru nestrokovne uporabe v zdravilstvu ( zdravljenje pljučnih bolezni, vnetje mehurja, rak jajčnika , uživanje čaja zaradi nameravanega abortusa).

Znaki zastrupitve se pojavijo po 1- 3 urah. Pri močnih zastrupitvah nastopijo prej in tudi smrt lahko nastopi že po 30 minutah.

Smrtne doze za toksin sulfat : LD50 (podgana) je 20 mg/kg.

Toksin je amorfen zrnat prašek, slabo topen v vodi ( 2,4 mg/l9 in dobro v alkoholu.

Literatura priporoča čaj iz iglic kot sredstvo za uničevanje mrčesa. Poskusil sem čaj in alkoholni izvleček, s katerim sem sprejal muhe. Rezultat ni bil obetaven.

NAPRSTEC Digitalis purpure

To je pogosta vrtna okrasna rastlina, ki je dvoletnica. Vsa rastlina je strupena, vendar so zastrupitve zelo redke. Vsebuje strup digitoksin, ki spada med srčne glikozide in je srčni strup. Pogosto se uporablja kot zdravilna rastlina za srce in mehur. Sušenje rastline ne zmanjšuje strupenost.

Znaki zastrupitve: nizek utrip, slabost, bruhanje, krčenje srca, zamegljen vid, halucinacije , dilirij, glavobol… smrt.

Ocenjujejo, da je znan slikar Van Gogh jemal naprstec kot zdravilo proti epilepsiji v obdobju prevladajoče rumene barve v slikah.

LD50 je za podgane 28 mg /kg. Ocenjuje se, da bi odrasli moški moral pojesti skoraj sto semen, da bi dosegel smrtno dozo.

GLICINIJA Wisteria

Nekateri članki uvrščajo tudi to rastlino med najbolj strupene. Res vsebuje rastlina strupeni saponin visterin. Pri malemu otroku se lahko pokažejo znaki zastrupitve po zaužitju več kot dveh semen.

Znaki zastrupitve so želodčne težave, ki pa minejo v roku 24 ur.

Druge strupene rastline, kot so krizanteme, rododendron, narcise, potonike…pa v primeru zastrupitve povzročajo le prebavne težave , ki praviloma niso smrtne.

Pregled najpomembnejših rastlinskih strupov ( iz knjige Toxicology)

Naziv rastlina strupenost učinkovanje

Aethusin Aethusa cynapium LD50 (miši) več od 100 mg/kg spasmogenik

pasji peteršilj povzroča krče

Alilizotiocianat Brussica nigra LD508miši) 108 mg/kg draženje sluznice

črna ogrščica dihal

Amygdalin cotoncaster spp. LD50 22 mg/kg cianogen, dušenje

pannešplja

Anabasin Nicotina tabacum LD50 22 mg/kg blokira ganglije

Arecolin Areca cathecu LD50 100 parasimptomatik

Aristoolochic acid Aristolochia clematitis » 30 vnetje prebavil, rakotvoren

Atropin Atropa belladonna 60-100mg/kg parasimptolitik

volčja češnja

Berberin Berberis vulgaris 100 mg/kg vnetje prebavil, nefritis

navadni češmin

Brucin Strychnos nux-remica 30 mg/kg povzroča krče (spasmogenik)

strihninovec

Bulbocopnin Corydalis cava 195 mg/kg paraliza, hipnotik

Kofein Caffea arabica 200 mg/kg inhibitor fosfodiesteraze

Kanabinol Canabis satira 670 mg/kg haluciogenik

Kopsacin Capsicum ssp LD 1,6 mg/kg draži sluznico dihal, prebavil,

feferoni , čili draži kožo, dviguje temperaturo

Cheiretoxin Cheiranthus cherie LD50 0,12 mg/kg srčni glikozid

Chelidonin Chelidonium majalis 0,3 mg/kg srčni glukozid

krvavi mleček

Chrysarobin Andira araroba 4 mg/ kg celični strup, tvori tumorje

Cicutoxin Cicuta virosa 7 mg7kg spasmogenik

velika trobelika

kokain erythroxylum coca 17,5 mg/kg lokalni anastetik,evforičnost

Kolhicin Colchicum autumnale 20 mg/kg zaviralec delitev celic

jesenski podlesek

Coniine Conium muculatum 500 mg paraliza

Konin pikasti mišjak

Convallatoxin Contullaria majalis LD žaba 0,3 mg/kg srčni glukozid

konvalatoksin šmarnica

Cotinine Nicotina tabacum - blokira ganglije

Cycasin Cycas revoluta (cikas palma) 562 mg/kg karcinogenik

Cyclamin Cyclamin purpuresens - gastroentritis, hemoliza

ciklamin ciklama

Cytisin Labornum anagyroides 3 mg/kg blokator gangij

zlati dež

Digitoxin Digitalis purpurea 0,18 mg/kg srčni glukozid

naprstec

Digoxin Digitalis purpurea 0,2 srčni glukozid

Emetin Chepharicea ipecacuanha 12 mg/kg citotoksik, gastentritis

Ephedrine Ephedra vulgaris 400 mg/kg simptomimetik

efedrin navadna efedra

Gitoxigenin Digitalis ssp. 3 mg/kg srčni glukozid

Hellebrin Hellebarus ssp. LD10 0,6 mg/kg gastroentritis

črni teloh

L.Hyoscyamine Solan aceae /razhudniki) LD 60-100 mg parasymptomatolitic

Hypericin Hypericum ssp. - Fototoksik

Khellin Ammi visnage 80 mg/kg spasmolitik

Lycerin Ammarill aceae - gastritis

Mascaline Laphophora Williamsi 212 mg/kg haluciogenik

mneskalin pejotl kaktus

morphine Papaver semniferum 300-500 mg/kg centralni analgetik

morfij mak

Narcotine papaver semniferum 0,83 mg/ kg spasmogenik

Nicotine Nicotine tabacum LD10 40 mg blokator ganglij

Nornicotine nicotine tabacum LD50 23,5 mg/kg blokator ganglij

Oenanthotoxin Oenanthe crocata LD(m) 0,83 mg/kg spasmogenik

divji peteršilj

Papaverine Papaver samiferum LD50 750 mg/kg spasmolitik

vrtni mak

Phasin Phascolus vulgaris - celični strup,hemoglubinik

fižol

Pheorbolester Croton tiglium - draži kožo,nastajajo tumorji

Physostigmin Physostigma venenosum LD 3 mg/kg inhibitor za acetilholin esterazo

Picrotoxin Anamirta cocculus LD 4 mg/kg spasmogenic

Pilacarpin Pilacorpus jaborandi LD50 911 mg/kg para syimathemotik

Protoanomenine Helleborus ssp. LD59 190 mg/kg gastroentritis, paraliza, draži

teloh kožo

Psilocybin Psilocybe ssp, LD50 275mg/kg halucinogenik

psilocibin goba gologlavka

Psoralen Citrus ssp. - draži kožo

Quinidine Chincona pubescens LD50 22mg/kg srčni strup

kvinidin kininovec

Guinine Chinchona pubescens LD50 300 mg/ kg srčni strup

kinin kininovec

Reserpine Rauvolfia serpentine - antisimpstik

Retrosin Senecio ssp. LD50 59 mg/kg hepatoksik, karcerogenik

Ricin Ricinus communis LD50 12 mikro g/kg citotoksik, gastroentritis

ricinusova semena

Safrol Sassafras albidum LD50 1950 mg/kg draži kožo, karcinogen

Scopolamine Solanaceae LD50 163 mg/kg parasimpatolitik razhudniki (paradižnik, krompir, jajčevci…)

Senecionin senecio ssp.(grint) LD50 64 mg/kg hepatotoksik

Senkirkin Tussilago farfara - hepatotoksin, karcinogenik

lapuh

Solanin solanceae LD50 4400 mg/kg gastentritis. Homoliza

Sparteine genista tinctaria LD 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

barvilna košeničnica

Gama-Strophantin Strychinus nux-vomen LD1o(H) 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

Strychnine Strychninus ssp. LD1o(H) 30 mg spasmogetik

strihnin strihninovec

Tetrahydrocanabiol Cannabis sativa LD(p) 29 mg/ kg haluciogeneik

Thujen Thuja ( klek ) LD(p) 240 mg/kg živčni strup

Tubocurarine Chondradendron tomentusum LH(H) 50-120 mg paraliza gibanja

Urusioles Rhus toxicodendron - draži kožo

strupeni octotovec

Vicin Vicia fabe ( bob) - kemolitik, anemija

Vinblastine Catharantesroseus LD50(m) 17 mg/ kg zavira delitev celic

Vincristine catharantes reseus LD50(m) 2 mg/kg mitotic arrest

Vinkristin rožnati zimzelen zaviralec celične delitve

Yohimbin Pausinystalia yohimba LD1o(m) 16 mg/kg stimulans, afrodizaik, poviša tlak

johimbin skorja drevesa johimbina

V tabeli so poleg angleškega imena strupa navedeni tudi slovenska različica. Prav tako so poleg latinskega imena rastline, ki vsebuje določen strup navedena tudi slovenska imena.

LD pomeni smrtna doza, ki se v večini primerov izraža kot količina strupa na kilogram teže.

LD 50 pomeni količino strupa, ki pomori polovico populacije. Večina meritev je narejena na miših (m), podganah(p). Literatura navaja tudi podatke za race in žabe. Črka H pomeni, da se vrednosti nanašajo na človeka.

Iz tabele lahko ugotovimo, v kateri rastlini je določen rastlinski strup in kako je ta strupen. Vendar pa ta podatek še ni merilo strupenosti rastline, saj je vsebnost strupov različna.

  • Share/Bookmark


7 komentarjev ↓

#1   darko dne 4.10.2016 08:15

Zelo dobro si to pripravil. To je lahko ljudem v pomoč, da se bodo lažje izogibali strupenim rastlinam. Nekaterim, ki imajo slabe namene, pa si olajšal pot do tega kako se lahko nekoga zastrupiti. Morda bi bilo smiselno navesti tudi razne zdravju nevarne snovi, ki so prisotne v nekaterih običajnih živilih. Če jih preveč zaužijemo, lahko prav tako škodujemo svojemu zdravju. Na primer, rukola vsebuje zelo veliko nitratov, več kot ostale solate, zato je potrebno biti previden pri njeni uporabi. Rdeča pasa imala lahko veliko težkih kovin, če raste na onesnaženi zemlji. V mandeljih je lahko veliko cianove kisline, posebno še, če niso zreli. O tem je žal bolj malo objavljenega v javnih medijih. Več je napisanega o ekološki pridelavi, kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je ta hrena res zdrava. Še v toplicah si lahko namesto, da si okrepimo zdravje, povzročamo škodo. V mnogih bazenih je prisotna pekomerna količina trihalometanov, ki so zdravju škodljivi.

#2   stricmarc dne 4.10.2016 21:15

Darko, prispevek sem objavil zato, da se ljudje zaradi neznanje ne bi preveč bali strupenih rastlin, med katerimi so nekatere zelo zdravilne in so še pred nedavnim uporabljale za zdravljenje težkih bolezni ( rak, putika, luskavica, srčne in pljučne bolezni…). Prav tako pa sem skušal navesti nekatere podatke, da si lahko pripravijo rastlinski strup sami, saj že zdaj ne moreš dobiti ustreznega strupa niti za varstvo rastlin brez izkaznice. Jutri, pojutrišnjem boš moral za zastrupitev miši poklicati in plačati posebno pooblaščeno službo. Naslednje bodo muhe in komarji. Dobil boš le sredstva za odganjanje na bazi raznih vonjav . Za ostale posege pa boš poklical strokovno deratizacijsko s.p. s koncesijo.

#3   darko dne 6.10.2016 07:51

Prav si povedal glede tega, da nas omejujejo predvsem za to, da ustvarjajo za nekatere donosel posel. Škropiva proti ušem na domačem vrtu ne more kupiti niti doktor kemije, ki ni opravil ustreznega izobraževanja o ravnanju s škropivi, ki je organizirano za kmete.

#4   stricmarc dne 6.10.2016 13:49

Darko, tudi nekmet lahko naredi ta izpit. V naešm koncu je pooblaščen za izobraževanje Hmezad. seveda ni zastonj. ko se prijavi dovolj interesentov, je tečaj enkrat ali dvakrat letno. Izpit velja 3 leta in se ga mora obnavljati tako, da je to stalen posel.Imaš pa prav. Doktor fitopatologije mora racno tako opraviti ta izpit. Le zdravnikom ni bilo treba izpita za prvo pomoč pri vozniškem izpitu. njeihov ceh je pač dpvolj močan, da so si zboksali ta sicer logičen privilegij.

#5   Nevenka dne 6.10.2016 14:46

Samo za nekaj rastlin sem vedela, da so strupene, pa vidim, da imam kar nekaj “strupenajč” na vrtu. Za tale pregled si se pa res potrudil, verjetno bo za marsikoga zelo koristen.

#6   Čombe dne 5.04.2017 10:10

Pomoje je pa prav da se ne uporablja več umetnih strupov ki itak samo puščajo sledi v naravi in onesnažujejo vodo in zemljo. Sploh pa kot pravijo ni močnejšega strupa kot je naravni strup tako da super prispevek. Ni močnejšega strupa kot je naravni pa vseeno prouzvajajo tok nepotrebnih fito farmacevskih izdelkov ki se tokk počasneje razgrajujejo kokr ta ki ga uporablaž za polže res umrejo po tem ampak tut če zakopleš uno vabo v zemljo ne bo nič narobe ker se bo slej ko prej razgradilo medtem ko če pa recimo škropiva za grozdje ali sadja pa ostajajo povsod. Najprej naredijo škropiva za rastline potem ugotovijo kok škodijo naravi in pol rečejo ja to ne morejo uporablat pooblaščeni ljudje. Kot da ni očitno da že od začetka želijo pobirat denar in pol še pravični izpadejo ker pravijo da zaradi varnosti narave in človeka tega ne smejo neizobraženci uporablat. Kot da ni očitno če bi nehal vse to proizvajat bi blo vse lažje pa ceneje uporablat širok nabor zelo močnih rastlinskih živalskih in glivičnih strupov. Jaz sam sem probal namakat daturo stramonium v vodi in potem z njo špricat pomidore da niso prsl smrdlivci in je blo kar učinkovito ko sem jih vidu sem pošprical z daturo in baf smrdlivec pade dol.

#7   stricmarc dne 6.04.2017 09:01

No, čisto tako črno belo pa le ni. V farmaciji in v vsakdanjem življenju so uporabljali rastline zaradi določenih učinkovin in z razvojem znanja tudi njihove izvlečke. Tanin za strojenje so pridobivali iz kotanjevega lubja, kalofonijo iz smole iglavcev, škrlatno barvilo iz posebnih polžev, ergotamin iz rženih rožićkov in podobno. Ler pa so bili ti izvlečki dragi, jih je nadomestila kemija z svojimi sintezami. Na splošno pa medicina raje uporablja sintetične spojine, saj je kvaliteta bolj definirana in so odmerki lahko bolj natančni. Kot veste, rastlina vsebuje veliko spojin, ki lahko medsebojno vplivajo na delovanje in so lahko učinki različni od primera, ko uporabljamo čisto kemikalijo. Pa tudi od zemlje, lege, ure in kozmične konstalacije nabiranja je odvisna sestava rastline. Že pri trti vidimo, da pri isti trti imamo dva vina refošk in teran, odvisno od sestave tal.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !