Posnemanje ameriške komunikacije

V slovenskem kulturnem prostoru ni bilo navada, da bi se kar povprek tikali in se klicali po imenih. Če smo hoteli ohraniti distanco, smo se naslavljali po priimkih ali nazivih. Primer:

»Grem do Mira ( Mirota)«, je dovoljeno le intimnim prijateljem ali tistim, ki želijo okolici sporočiti svoj poseben status pri premieru. Drugi raje rečemo: »Grem do Cerarja ali pa do predsednika vlade«.

Danes me vsaka trgovina, ki me dobi v svoj sistem, naslavlja kar po imenu. Guruji komunikologije radi učijo, da je nazivanje po imenu bolj pristno, bolj intimno, vendar je za slovenski prostor, ki še ni v celoti kibernitiziran, nevzgojeno in rahlo predrzno.

Facebuck in Twoo me skušata vpeti v svoj sistem tako, da me obveščata, kako neka deklica ( Kate, Diana…) želi čvekati z mano. Vendar ti stiki niso mogoče brez registracije v mreži ponudnika. Ponudnik stroritve ne pozna dovolj naš kulturni prostor, saj pomen glagola čvekati ni isto kot pogovarjati se , govoriti, kramljati ali po Bartolu rešetati ( modrovati). Čvekanje smo razumeli kot prazno govoričenje, nakladanje .

Tikanje, klicanje po imenu neznanih ponudnikov, vabljenje na čvek in čvekanje s spleta, niso metode, ki bi me privabile.

Morda imam prav, vendar sem predvčerajšnji ( sto let za leseno žlico) in takšnih je vse manj.

Tistih nekaj poslednjih Mohikancev , komu mar za njih, pa četudi imajo morda prav.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   darko dne 11.01.2017 08:24

Tudi delavci iz Bosne, ki so prihajali nekdaj v Slovenijo, niso bili navajeni na vikanje. Vendar so se v novem okolju hitro prilagodili. Takrat je šlo za prehod iz “manj kulturnega” v “bolj kulturno” okolje. Sedaj, ko pa Amerika diktira svoj način komunikacija, je situacija veliko bolj resna. Njihov način komuniciranja je le nazven tak, da daje vtis enakopravnosti in odprtosti. Pogosto ne uporabljajo niti strokovnih in znanstvenih nazivov. Vendar se zelo kmalu vidi kam te uvrstijo. Spomnim se kaplana, ki je ves čas vikal svojega župnika, čeprav sta bila skupaj več kot deset let. Vprašali so ka zakaj to počne. Rekel je, da je lažje reči ti osel kot pa vi osel. Način komuniciranja je torej določeno varaovalo pri tem, da nas preveč ne zanese. To se mi zdi tudi prav. Zato se mi zdi prav, da profesorji vikajo dijake in študente in obratno.

#2   stricmarc dne 12.01.2017 16:37

Zanimivo. Domneval sem, da se je vikanje v šolah že ukinilo, odkar jih veliko študira v Ameriki.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !