Arbitražen sporazum, pa kaj?

Prosto po zunanjem ministru Karlu Erjavcu pričakujemo nekje v zgodnjem poletnem času sodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Hrvati so izkoristili našo nerodnost in odstopili od arbitraže. Torej sodbe arbitražnega sodišča ne bodo priznali.

Slovenija bo razsodbo arbitražnega sodišča spoštovala, vendar kako? Na načelni ravni ali jo bo tudi uresničevala?

Pri izročanju v hrvaške roke tistega dela ozemlja, ki je bil predmet arbitraže in bo po razsodbi pripadal Hrvaški, ne bo težav. Problem pa bo nastal, ko naši ne bodo mogli uveljaviti nadzor nad tistem delu ozemlja ali morja, ki bo pripadal Sloveniji. Preveč je vloženih emocij in političnega kapitala, da bi Hrvaška lahko stala križem rok pri obrambi »njihovega dela Ljepe naše«.

Od EU ni pričakovati resnih pritiskov na Hrvaško, da ta uresniči razsodbo arbitra. Amerika se otresa vloge svetovnega žandarja in se vse bolj zapira v izolacionalizem. Nato postaja anahroizem hladne vojne in je vse manj pomemben za ZDA. Resen spor med dvema članicama Nata ni nujno, da bo pritegnil ZDA, saj lahko ta mirno preda vroči kostanj EU, češ, to je prvenstveno vaš problem.

Se še spominjam okrogle mize na TV po incidentih v Piranskem zalivu, ko nas je takratni minister Dimitrij Rupel tolažil: Problem piranskega zaliva ni več naš problem. Sedaj je to problem EU- Hrvaška, saj smo mi že v EU. In pri tem se je bebavo smehljal. Na naslednjem soočanju je njegova uslužbenka to njegovo bebavo pogruntavščino ponavljala v nedogled.

Ne glede na nesposobnost implementacije bo arbitražni sporazum vseeno pomemben dokument v nadalnih poskusih reševanja obmejnega vprašanja.

O tem pišem predvsem zato, da naši vrli pravičniki ne bodo razsodbe uresničili tako, da na vrat na nos izročimo Hrvaški, kar je njihovega , pri tem pa ne pridemo do svojega. Takrat bi bila Slovenija res osmojenka.

Rezultat iskanja slik za spor hrvaška slovenija slike

  • Share/Bookmark


26 komentarjev ↓

#1   Nergač dne 22.01.2017 10:25

Po moje gre pri meji za našo neskončno popustljivost v stilu mirnega razreševanja spora po sistemu PAMETNEJŠI POPUSTI (potem pa manj pameten misli, da ima prav – na škodo pametnejšega.) in odraz naših strankarskih zdrah, ker nobena nova oblast ni v celoti podpirala stališč prejšnjih oblastnikov. Pa še večino dogovorov je bilo med dobrimi prijatelji, ki so se naenkrat znašli na različnih straneh meje.
To je razvidno tudi iz pisma hrvaškega predsednika vlade Nikice Valentića slovenskemu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku z dne 18. 5. 1994. Iz pisma izhaja, da je mejni objekt na Plovaniji le začasne narave, ki ne prejudicira poteka mejne črte. Predsednik Valentić je tudi izrecno zagotovil, da je to »konstrukcijo mogoče odstraniti v roku 5 dni«. Iz tega izhaja, da je bila hrvaška stran mnenja, da ne gre za hrvaško ozemlje. (Vir: Bela knjiga o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško; Ministrstvo RS za zunanje zadeve, 2006)

#2 Rado  Rado dne 22.01.2017 10:27

Dejstvo: Slovenija in Hrvaška nista prijateljski državi. Čas bi že bil, da se začnemo temu dejstvu primerno obnašati.

#3   stricmarc dne 22.01.2017 12:22

Saj poznaš tisto iz otroških let. Največjemu razgrajaču smo se vsi hlinili prijatelja.

#4 Rado  Rado dne 22.01.2017 15:54

Zdaj nismo več otroci in zdaj moramo imeti odgovornost! Na vsako hrvaško negativnost moramo prirediti našo negativnost v njihovo škodo. Hrvati so namreč globoko prepričani, da je vsako popuščanje znamenje slabosti.

In to smo mi ves čas počeli. Popuščali!
Erjavec je svojega denarja vreden. Brez dvoma. A tu je šel v pravo smer. Če bodo Hrvatje nadaljevali s pizdenjem, bomo turistom otežili prehod!

#5   stricmarc dne 22.01.2017 18:48

Rado, to s turisti ne bo šlo. Če bomo ovirali prosti pretok ljudi ( turistov), si bomo prislužili kazen. Pa še naša državljanka je evropska komisarka za promet!

#6 Rado  Rado dne 23.01.2017 09:35

“Če bomo ovirali prosti pretok ljudi ( turistov), si bomo prislužili kazen”

Se menda je boš usral Stric? Kakšne veze ima kazen, če branimo svoj interes?

Naša komisarka? Nič ne vem kaj bi evropsko komisarko vezalo na Slovenijo? A ti veš?

#7   stricmarc dne 23.01.2017 09:54

Rado, vem! Republika Slovenija jo je predlagala za komisarko, za razliko od Bratovškove, ki se je baje kar sama. Sam nimam premoženja na Hrvaškem in me zaostritev v obratni smeri ne tangira preveč. Sem pa pizdil že takrat, ko so ukinjali naborniško vojsko, ravno zaradi podobnih razmer, ki se bodo morda zgodile jutri, ko se bo ZDA odmaknile od Evrope, EU pa ne bo v stanju reševati notranjih napetosti.

#8   Nergač dne 23.01.2017 10:46

Rado in “stric”. Še vidva nista enotnega mišljenja, kako potem dva miljona poenotiti v borbi za mejo. Eni bi ostro, drugi milejše, tretji so dvojni državljani, četrti imajo tam nepremičnine (pa premičnine tudi), petim se je…, oblast pa že 25 let cinca. Tudi to, da je Erjavc vreden “svojega” denarja popolnoma drži, ampak kot svinja z mehom dela pa z “našim” denarjem…

#9 Rado  Rado dne 23.01.2017 13:30

Ostro, milejše?

25 let imamo Ruplovo politiko. Na vsako hrvaško provokacijo se odzivamo po Ruplovo: “Obnašajmo se evropsko”. Otrokom v vrtcu je jasno, da “evropsko”, “milo”, “dobrososedsko”, ne funkcionira! Lahko pri ostri reakciji kaj izgubimo? Seveda! A PRI NEŽNIH ODZIVIH IZGUBLJAMO ŠE VEČ.

#10   nevenka dne 23.01.2017 14:39

Jaz bi pisala Martinu Schultzu in Junckerju in sicer sledeče, da želimo, da se razreši meja v Piranskem zalivu tako, da bo ustreženo našim zahtevam, ker nikomur ne jemljemo ničesar tujega. Da želimo, da nam nehajo uničevati ekonomske pravice, pa čeprav gre samo za teran. Res smo majhni, vendar so nam zahodne države po drugi svetovni vojni ukradle Trst, in če nam ne dajo Piranskega zaliva, naj nam vrnejo Trst. Namreč, mi moramo zahtevati kaj velikega, da bomo dobili malo – in ne smemo zahtevati znotraj arbitraže, ampak kje drugje. Zato, ker je vse politika, in ko so dolčene stvari na tehtnici, se tehtajo popolnoma druge zadeve.

#11   nevenka dne 23.01.2017 14:42

Stricmarc, saj težave v prometu lahko nastanejo “čisto po nesreči” (sploh ni treba, da so formalne narave, in se cela našo oblast lahko tako nesrečno drži in na vse pretege trudi, da bi odpravila težave – zakaj ne bi bili kot Hrvati?

#12   stricmarc dne 23.01.2017 16:41

Nevenka, mislim da bo tudi po razsodbi ostal status kvo. Hrvati našega, ki ga imajo v upravljanju, ne bodo vrnili in mi verjetno njihovega tudi ne ( vsaj upam). Razsodba arbitražnega sporazuma pa bo eden od elementov za kakšno drugo arbitražo v boljših časih.

#13   darko dne 24.01.2017 09:41

Arbitražni sporazum je poskus sanacije nastalih razmer, na meji med Slovenijo in Hrvaško, kar je zakuhala 1. slovenska vlada s Petrletom na čelu, obrambnim ministrom Janšo in ministrom za notranje zadeve Bavčarjem. Na to se večinoma pozablja. Oni se razglašajo za “osamosvojitelje”, o svojih napakah pri osamosvojitvi pa nočejo ničesar slišati. Če bi se takrat naši policaji postavili na mejo nekdanje katastrske občine Piran, tega problema sploh ne bi bilo. Če pa bi Janša dovolil, da bi se lahko Reški korpus predal slovenski vojski (tako je baje predlagal komandant korpusa general Čad), bi se pač vojska nato umaknila do tam kot bi ocenila, da je še slovenska meja. Če bi se umaknila do meje nekdanje cone B, bi se lahko sedaj pogovarjali iz bistveno drugačne pozicije. Če bi se umaknila do katastrske meje Piranske občine, ker bi minimalno lahko naredili, spet ne bi bilo takšnega problema. Slovenija je imela pogosto smolo s svojimi voditelji, ki so ji delali škodo. Njihovi parcialni interesi so bil pogosto nad interesi slovenskega naroda. Tudi pri mnogih aktualnih slovenskih politikih je tako. Mi očitno ne potrebujemo tujih sovražnikov, ker se bojujemo med sabo. Problem mej po razpadu Jugoslavije bi po mojem mnenju morali razrešiti na mednarodni mirovni konferenci. Hrvaška ima mejne spore tudi z Bosno, Črno Goro in Srbijo. Še več mejnih sporov je na druigih delih nakdanje Jugoslavije. Povsem nerašen je tudi status Kosova. Najbolje bi bilo, da bi se to reševalo v skupnem paketu na mirovni konferenci. To je po mojem mnenju alternativa za spodleteli arbitražni sporazum. Na tej mirovni konferenci bi lahko postavila Slovenija zahtevo po priznanju meje cone B za državno mejo. Mislim, da za to obstajajo pravni argumenti. Prebivalcem, ki so živeli leta 1991 na tem območju ter njihovim potomcem, bi dali možnost samoodločbe. Če je to perambiciozno, pa bi naj dali možnost samoodločbe vsaj prebivalcem spornega ozemlje katastrske občine Piran, da se izjasni kje želijo živeti. To so demokratični načini odločanja. Žal je po takšnem demokratičnem postopku Slovenija že izgubila Koroško. Brez demokratičnega odločanja prebivalstav pa je izgubila velik del Primorske in Istre. Kar spada pod Italijo in Avstrijo ni možno prodobiti nazaj. Meja na Istri pa bi se lahko postavili v okviru mednarodne konference na bolj demokratičen način.

#14   nevenka dne 24.01.2017 13:53

Striček, če razsodba arbitražnega sodišča ne bo veljala (kar bi se zgodilo, če bi Hrvati izgubili, ampak oni redko izgubijo, ker imajo v EU zaledje ravno zaradi morja in bog ve česa), potem bo EU in njena pravna ureditev in njeni instituti popolnoma izgubili vrednost. Ker če pravno ne morejo obvladovati članic, potem je vse skupaj farsa. Tako vedenje bi bilo precedenčno in se potem tudi nobena druga podobna reč ne bi mogla uveljaviti. V takem primeru bi EU resno tvegala ugled. Ampak EU se bo zaradi tega, ker to ve, temu izognila ravno tako, da bo namočila pridne in poslušne Slovence.
Simpl rešitev za zaključek problemov in ohranitev integritete.

#15   nevenka dne 24.01.2017 14:01

Darko, pri nas je socializem nacionaliziral, potem pa je kapitalizem vračal – urejanje zadev za nazaj je torej možno, je pa malo verjetno – s tem mislim za izgubljeni del Primorske. Drugače pa – se ti zdijo Hrvatje demokratično nastrojeni? Takoj bi potegnili iz rokava drugo možnost po kateri bi imeli lepšo perspektivo in se ne bi strinjali z ničemer. Ali pa bi nekaj obljubili, da bi pritisk zadovoljno popustil, potem pa hitro en manever, požreti obljubo in spet nekaj novega, da se samo čudiš od kod jim pa to…Tako oni delajo že ves čas.

#16   nevenka dne 24.01.2017 14:04

Potem pa Juncker treplja našega Mirota, ker ne zna biti resno problematičen in zahteven. Ustvarja prijateljski vtis, koliko se pa za nas potegne, ko je treba, se pa tudi vidi…še na deci terana ni prišel, ko ga je civilna inciativa za zaščito terana povabila.

#17   darko dne 26.01.2017 08:39

Če Hrvatje ne bodo hoteli sprejeti razsodbe arbitražnega sodišča, se jim naj ponudi druga možnost: mirovno konferenca o razpadli Jugoslaviji. Na tej konferenci lahko Slovenija postavi bistveno manj ugodna pogajalska izhodišča za Hrvaško kot jih je postavila v arbitražnem sporazumu. Pri arbitražnem sporazumu se je izhajalo iz stanja medsebojnega priznavanja Hrvaške in Slovenije leta 1991. Šlo je za stanje na meji leta 1991. Pri mednarodni konferenci pa bi izhajali na spornem območju iz cona A in B in osimskega sporazuma. Po tem sporazumu je pripadala cona A Italiji cona B pa Jugoslaviji. Meje znotraj Jugoslavije pa niso bile točno določene. Slovenija bi lahko zato postavila zahtevo meje na reki Mirni ali pa še celo južneje. To bi bilo za Hrvaško bistveno manj ugodno, zato bi takoj sprejela razsodbo arbitražnega sodišča. Ustrezne pogoje za to pa lahko ustvari zunanja politika Slovenije. Če bo Amerika dala vedeti Hrvaški kaj se ji lahko zgodi, če ne bo priznala sodbe arbitražnega sodišča, bo takoj spremenila svoje obnašanje. Slovenija ima sedaj dobre adute, da uvaljavi razsodbo arbitražnega sporazuma. Arbitrežno sodišče je otrok EU, zato EU sodbi ne more oprekati. Če dobimo na svojo stran še Ameriko, smo zmagali. Le diplomacija mora delati to za kar je zadolžena, vključno s predsednikom Pahorjem na čelu.

#18   lala dne 26.01.2017 18:42

slovenija do krka!!!

#19   lala dne 26.01.2017 18:46

če volite bedake osle nesposobneže, drugih rezultatov ni pričakovati!!!

#20   stricmarc dne 27.01.2017 12:34

Smo mi kaj boljši?

#21   lala dne 28.01.2017 14:40

za vse ostale ne morem govorit, če pa zase,
ni primerjave!

#22   janez dne 4.03.2017 12:28

Kupimo atomsko bombo od S Koreje in jo ruknimo na Zagreb. Ko jih jebe.

#23   nevenka dne 5.03.2017 07:09

Ampak vseeno rabimo realne rešitve, ne samo izpušno cev za jezo.

#24   janez dne 5.03.2017 11:26

Ni realnih rešitev. Samo malo pobrskajte po spominu, koliko dogovorov je z njimi sklenila Slovenija, pa koliko od tega so se potem Hrvati držali. Menda nobenega. In ta zgodovina sega še v čas skupne države. Kaj sta se že dogovorila Janševec in Špegelj med pripravami na odcepitev? Da bodo Hrvati blokirali jugoslovanske tanke na poti proti Sloveniji. Ali so jih? Vraga so jih. No, se jim je potem to fino maščevalo. Še premalo, če mene vprašate. In serija prelomljenih dogovorov se je potem nadaljevala vse 25 let vse do danes. SOPS, banke, nasledstvo…. nič od tega se niso držali. Blesavi Pahor pa še kar trobezlja o dobrososedskih odnosih. Kdor ima take prijatelje, sovražnikov sploh ne potrebuje. To je enostavno folk, kateremu največjo vrednoto predstavlja balkansko nadmudrivanje in ki razume edinole silo. In ker se ti z močnejšim ne moreš zaplesti v dolgotrajen konflikt, je treba v spopadu sam diktirati tempo. Vsa zgodovina spopadov to potrjuje. To pomeni, da mora biti udarec nenaden in tako močan da sovražnik ne more odgovoriti. Par atomskih bomb i nema više NDH. Ni Hrvata, ni problema.

#25   nevenka dne 5.03.2017 14:15

Jaz jih niti malo ne spoštujem in tudi ne hodim tja na morje. Ni mi treba hudo brskati po spominu sploh. Ampak naša dplomacija je kot crknjen konj. V resnici bi morali pritisniti Evropo na kakšo točko, ki jim je interesantana na naših tleh. Torej iskati njihove interese pri nas, ne naše. Potem se pa izpogajati. S Hrvati ne bomo našli skupnega jezika nikoli. Pogledati je treba, kje lahko naredimo resen problem, to je vse kar je….

#26   janez dne 5.03.2017 15:22

Ne moreš se ti pogajati z nekom, ki se potem ne drži dogovora. Smo se že pogajali, dogovorili… potem pa nič. Evo, kaj je z arbitražo. Samo čakali so, kako bi se iz tega izvili. In tudi, če ne bi bilo tistega dogovarjanja med našim arbitrom in našo agentko, bi našli pa kaj drugega. Ali pa bi enostavno rekli, da oni odločitve, ki bi bila za njih neugodna, ne bodo upoštevali. V stilu “kaj nam pa morete”. Zato je vsakršno dogovarjanje z njimi izguba časa in energije. Če so s Hrvati sami problemi, je rešitev na dlani. Trajno uničenje NDH. Ni Hrvata, ni problema. Ampak ker naša oblast tega ni sposobna, pa tudi sicer ni od nje nobene koristi, bi bilo najprej treba pri nas vreči oblast. Itak nas ima domača oblast samo za ovce, ki se jih kar naprej striže. In to vedno bolj do kože.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !