Gabezovo in kostanjevo mazilo

Gabezovo mazilo in mazilo divjega kostanja

Na spletu je veliko receptur, ko zeliščarji pražijo zdravilne rastline na vroči svinjski masti. Pogosto gre za praženje gabezovih korenin ali pa zmečkanih plodov divjega kostanja. Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba ( Založba obzorja 1983) v poglavju o gabezu govori, da se sveže, posušene gabezove korenine pražijo na vroči svinjski masti, dokler se ne razpustijo. Vroča mast se precedi skozi laneno krpo in tako dobimo odlično gabezovo mazilo. Na podoben način ustvarja svoja mazila mnogo ljubiteljev, tudi za trg. Po podobnem postopku nekateri delajo mazila za vene na osnovi divjega kostanja tako, da zmečkane plodove divjega kostanja pražijo na vroči masti. Tudi veliko se izdelujejo mazila na osnovi vazelina ali oljnih maceratov ( rastlina namočena v olje).

Pri dilemi oljni ali alkoholni izvleček je potrebno najprej opredeliti ( najti v literaturi ) glavno aktivno učinkovino, ki ima zdravilni učinek. Pri nekaterih rastlinah je teh spojin več in ni ene dominantne, na katero bi se fukusirali.

Pri gabezu (Shymphytum officinale) je glavna učinkovina alantoin, ki je oksidacijski produkt sečne kisline. Klinično dokazano pospešuje celjenje ran. Je bel prah, z gostoto 1,45 g /ml. Tališče ima pri 230 st.C in se pri tej temperaturi že razkraja. Topen je v vodi in alkoholu. Topnost pri 70 st.C je 4 g/100 ml. Netopen je v oljih in masteh. V rastlini ga je 0,6 – 1,0 % . Največ ga je v koreninah.

Torej delanje oljnih maceratov in praženju na svinjski masti ni pravi način za ohranitev glavne učinkovine. Bolje je uporaba vodnega izvlečka ( poparek, čaj) ali pa alkoholne tinkture, ki jo lahko tudi dodajamo v fazi izdelovanja mazil v vročo oljno ( mastno ) podlago, vendar postopoma, da lahko alkohol odhlapi.

Skoraj čudežni celitelj ran je zaradi vsebnosti pirolidinskih alkaloidov prišel na črn seznam tako, da se priporočajo gabezovi preparati le še za zunanjo uporabo in še to ne več kot 10 dni skupaj, na nepoškodovani koži ( brez odprtih ran). Pirolidinski alkaloidi so strupeni za jetre in lahko povzročajo mutagenost in so posledično rakotvorni. V kozmetični industriji se uporablja čisti alantoin, ki v kremah odlično ščiti in neguje kožo ( vlaži, celi rane, odpravlja gube…).

Strah zaradi strupenosti alkaloidov je pretiran, saj se pirolidinski alkaloidi le zelo malo absorbirajo skozi kožo.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L )

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čiščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če rastopino stresamo, se dobro peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenu hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 % ( iz knjige Naravna kozmetika).

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkovito ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se ekstrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

  • Share/Bookmark


0 komentarjev ↓

Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !