Delavsko samoupravljanje

Samoupravljanje ni delavska participacija, pač pa je nekaj več. Delavci preko samoupravljanja določajo razvojno politiko, postavljajo in odstavljajo vodstva, gospodarijo s sadovi svojega dela.

Pa smo mislili, da bo ta jugoslovanska inovacija, avtorja Edvarda Kardelja in tovarišev, s prehodom v meščansko demokracijo ob osamosvojitvi pozabljena. Pa ni.

Za časa vlade Boruta Pahorja so železničarji odločali o lastniških povezavah in preprečili vstop nemških železnic (DB) v njihovo lastniško strukturo.

Danes delavci Luke Koper želijo postavljati in odstavljati vodstvo, ščitijo nadzorni svet in posredno vodstvo pred večinskim lastnikom ( slovenski državni holding) in varujejo svoje podjetje pred tujimi sovlagatelji ( Madžari preko vlaganja v 2. tir).

Ker ni več organizirane oblike samoupravljanja, se to realizira preko sindikatov, delavskega zastopnika ali pa kar preko zbora delavcev.

Teh manifestacij samoupravljanja smo imeli kar nekaj. V Termoelektrarni Šoštanj jim ni uspelo obvarovati direktorja Rotnika, v Heliosu niso uspeli preprečiti prodajo tovarne , v Cinkarni so jim pomagali okoljevarstveniki, ki so vse kupce odgnali.

Ko pa samoupravna pobuda dobi vsaj prikritega zaveznika lobijev ali politične stranke, je uspeh bolj verjeten. Na železnici je bil glavno motiv, da Pahorju ne uspe projekt, ki ga je načrtoval preko svojega svetovalca z nemškimi železnicami.

Prav tako je tokrat z Luko Koper. Cerarjeva vlada se mora pokazati kot opravilno nesposobna in ji ne sme uspeti noben resen projekt v času pred volitvami.

Tako mora biti, pa četudi povlečemo iz arhivov delavsko samoupravljanje.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1   Rado dne 10.07.2017 07:25

Hm? Ne vem kaj naj rečem?

#2   Stric Marč dne 10.07.2017 08:17

Gre za parodijo. Rado, več kot dovolj je, da se malo nasmehneš, pa četudi cinično.

#3   Nevenka dne 15.07.2017 15:45

Hja, saj če bi bil pri nas povprečen človek bolj izobražen, bi določene stvari lahko celo štimale – tako pa…preko mase ljudi spet drugi vlečejo vrvice za zelo posamezne interese.

#4   Stric Marč dne 16.07.2017 11:22

Nevenka, res ne vem. Toliko ” neumnosti”, kot je danes, med razumniki še ni bilo. Od zapraševanja z letali, do preganjanja neviht s polivanjem jabolčnega kisa, do raznih piramid iz ostružkov in smole za uničevanje slabe energije,do razkisanja, do vesoljskih tiskarn, ki tiskajo denar, ki ga lahko vsak dobi, če le hoče, do ideje , da je vsa bolezen v glavi ( kot da rastline in živali ne bi obolevale ) do zdrave atmosfere, magije, šamanizma in ostalih atributov srednjeveške alkimije in magije. Izobraženost več ne poudarja razuma ( racie iz obdobja prosvetljenstva) pač pa le uporabno znanje ( oz. veščino) ” fahidiota”.

#5 Rado  Rado dne 16.07.2017 12:36

Zdaj se pa počutim, kot tisti ki mu morajo razlagati poanto pravkar povedanega vica.

Butec sem, butes sem!

Petico ti dam stric iz zadnjega stavka! (Izobraženost . . .)

#6   darko dne 1.08.2017 11:30

“Delavsko samoupravljanje” je v ožji sorodstveni povezavi s “človekovimi pravicami” in “politično demokracijo”. Za posameznika so “človekove pravice” in “politična demokracija” kot golobi na strehi, če nima za normalno preživetje. Pri “trdem” kapitalizmu, se zasleduje samo interes kapitalistov. Delavci so le srestvo za doseganje poslovnih ciljev lastnikov kapitala. V primerjavi s tlačani, ki so se “osvobodili” ob “boržuazni revoluciji”, v “trdem” kapitalizmu niso prav veliko na boljšem od tlačanov. Kapitalizem jih sili v pokorščino na različne načine (predvsem preko sredstev za preživetje). Od kapitalistov je odvisno koliko “človekovih pravic” in “politične demokracije” bodo lahko uživali njihovi zaposleni. Imamo sicer lahko “utopične kapitaliste”, ki bodo v svojih podjetjih dovolili “delavsko samoupravljanje”. Vendar pa je takšen pristop v neskladju z osnovno idejo kapitalizma. Delavci teoretično sicer lahko prevzamejo oblast v državi in v podjetju (štrajk), vendar jim bo kapital kmalu spodnesl tla pod nogami. Delavsko samuporavljanje je zato le ideja, ki bi lahko zaživela le v sistemu z družbeno lastnino. Ta sistem pa bi moral biti zgrajen predvsem na moralnih vrednotah (na primer zelo verni državljani). Taka politična usmeritev bi lahko bila na primer krščanski komunizem. Mislim, da so v praksi temu najbližje v izraelskih kibucih. V komunističnih državah, kjer so poskušali uveljavljati “delavsko samoupravljanje” so bili napačni temelji. Zato je ta politični sistem propadel, saj je bil v bistvu diktatura in ne demokracija.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !