Eko kriminalci, zločinci in teroristi

V kratkem času smo imeli kar tri večje požare pri zbirateljih odpadkov in sicer :

Kemis v Vrhniki 15. maja 2017

EKO PLAST v Ljutomeru 8. junija 2017

EKO Sistemi v Zalogu pri Novem mestu 20. julija 2017

Zagorelo je tudi v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu 9. julija 2017. Vendar so požar hitro pogasili in ni bilo posledic.

Samovžigi odpadkov tudi na deponijah niso tako redki, vendar pa so posledice dosti manjše, saj ne gori zbrana večja količina vnetljivih materialov.

Količina začasno skladiščenega gorljivega materiala se kopiči, saj se z evropsko direktivo drastično zmanjšuje dovoljeno deponiranje odpadkov. Pooblaščeni zbiratelji odpadke zbirajo, sortirajo in jih pripravljajo za transport za uničenje. Odpadki, kjer predelava ni možna ( ali rentabilna) končajo v sežigalnicah ( v tujini) ali pa kot sosežig ( cementarne, termoelektrarne). Zbiratelji in koncesionarji se teh branijo, saj zagotovljena cena ne zagotavlja silnih dobičkov ( npr. PVC, ostanki sveč ) še posebno v poletnih mesecih, ko sežigalnice ne morejo dobro prodati proizvedene toplote. Zato tudi takšne zaloge odpadne plastike. Če pogledamo bilance teh podjetji, ne vidimo silnih dobičkov. Ker gre za množico podjetji, ki so nastala koncem osemdesetih let , ko je nekaj ambicioznih mladih strokovnjakov ( največ kemikov) videlo z spremembo predpisov o ravnanju z odpadki , svojo poslovno priložnost. Začelo se je z destilacijo odpadnih topil kar v prostorih onesnaževalca. Z širitvijo na posredništvo in zbiranjem odpadkov se je pojavila potreba po lastnih prostorih za skladiščenje in pripravo materialov za uničenje. Iskale so se ustrezne lokacije v opuščenih tovarnah, po možnosti izven naselja. Ti novodobni ekološki mafijci niso imeli denarja za resne investicije z vsemi merami požarne varnosti. Kemis je začel z investicijo na Vrhniki, šele ko je privabil avstrijskega partnerja.

Z zaostritvijo pogojev za okoljsko soglasje pa bo področje zbiranja odpadkov postopoma prešlo v roke finančno močnim firmam. Kaj to za stroške ekologije in posredno občana pomeni, se lahko ozremo v sosednje države.

V našem primeru ne gre za ekstremne zaslužke kapitala. Iz računovodskih izkazov podjetja niti po rasti, niti po dobičkih, ne izstopajo. Praviloma direktorji ne vozijo mercedesov, nimajo jaht, niti razkošnih vil. Tudi med gazelami, hitro rastočimi podjetji, jih ne najdemo.

Ti fantje niso videti kot zločinci ali teroristi. Niti ne ustvarjajo odpadkov. Le zbirajo jih in vozijo na uničenje.

In zakaj naenkrat toliko gneva, da se celo bivši sodnik za človekove pravice, doktor iz Harvarda, pravni psihoanalitik in mačist Boštjan M. Zupančič vključuje v ta ekološki vrtiljak z jasnim sporočilom: Državo moramo tožiti za primerno odškodnino!

Poleg upravičenega gneva okoličanov , ki je podkrepljeno z slovensko paradigmo, le na mojem dvorišču ne, se v ta vrtiljak vključuje vse več ljudi, ki so ogorčeni zaradi svojega prepričanja in vidijo v teh tragedijah poslovno priložnost za osebno afirmacijo ali afirmacijo svoje skupine.

Ker pa je država vedno bolj pravna ( prepredena s tisoči predpisi), se jo j… predvsem s pravnim orožjem. Vedno manj se govori o vsebini in vedno več o številkah in o prekoračitvah dovoljenih koncentracij, ki smo jih šele včeraj domislili po stoletni brezskrbni rabi. In ko se v igro vključijo mednarodne ekološke organizacije, ni več problem financiranje dolgotrajnih pravdanj. Tako je lahko skupina kmetov premagala cementarno v Trbovljah.

Koncem osemdesetih let, ko je bilo moderno majati sistem, so pristaši zelene opcije napadali tovarne. Šli so celo tako daleč, da občina ni izdala gradbenega dovoljenja za investiranje v že kupljeno čistilno napravo ali v sodobnejši, ekološko bolj varen obrat ( npr. Friti v EMO, zamenjava dotrajane sulfatne linije za pridobivanje žveplove kisline s sodobnejšo na osnovi elementarnega žvepla v Cinkarni). Kupljena oprema je nekaj let stala na tovarniškem dvorišču, medtem pa se je delalo po starem.

Kdo stoji za današnjo histerijo ? So to finančni mogotci, mafija, ki želi prevzeti posel?

Dobro misleči entuziasti, ki se borijo za bolj zdravo okolje ?

Dobre mednarodne povezave z visoko strokovno in finančno podporo utemeljuje sum, da gre za obliko boja nove levičarske internacionale z mednarodnim kapitalom.

Morda tisti, ki pričakujejo ob neuspešni vladi drugačne volilne rezultate? In zato je ekologija ravno dovolj všečno apolitično in nestrankarsko orodje, da pade 2. tir, da pade Magna in še kdo. Napad na ministrico za okolje in prostor rahlja koalicijo in posredno tudi Cerarja, kot predsednika vlade. Začel se je namreč predvolilni čas.

Kdo bi vedel!

Morda je vsakega nekaj.

  • Share/Bookmark


0 komentarjev ↓

#1   darko dne 8.08.2017 11:17

Strinjam se z večino tega kar si napisal. Dodal pa bi še nekaj svojega. V Sloveniji nimamo ustrezne parlamentarne ali neparlamentarne “zelene” stranke. Razna “zelena” gibanja in nevladne organizacije so bolj ali manj sam sebi namen. Umenotera, Greenpice, itd. so pri nas uzurpirali razni družbislovci in od tega sedaj dobro živijo. Zato se ne ukvarjajo s konkretnimi problemi v Slovenskem okolju, temveč jih zanimajo le globalnimi ekološki problemi (emisije toplogrednih plinov, varovabnje kitov, gensko spremenjeni organizmi, itd.). Če bi se ukvarjali s konkretnimi problemi, bi morali imeti v svojih vrstah ustrezne stokovnjake. Zamerili pa bi se tudi državni in lokalni oblasti. Zakaj bi to počel nekdo, ki dobiva zelo lepo plačo, ki jo dobi v veliki meri tudi iz državnega proračuna. Sodni spor o nasedstvo nekdanje parlamentarne “zelene” stranke je trajal skoraj dest let. Na koncu je zmagala ena frakcija, ki predstavlja sedaj nepomembno “zeleno” stranko, ki jo vodi Čuš. Tudi ostale “zelene” stranke in gibanja so po mojem mnenju “zelene” zaradi tega, kler niso zrele. Ministrstvo za okolje in prostor že od dr. Gantgarja naprej (od leta 2000) vodijo izključno politično primerni kadri, ki namajo ustreznih znanj s področja varstva okolja. To ne velja le za ministre, temveč še vsaj za dva nivoja nižje (državni sekretarji, direktorji direktorativ, direktorji institucij). Nič bolje ni na lokalnem nivoju. Zaradi tega imajo izredno velik vpliv na državnem in lokalnem nivoju različni lobiji, ki državni in lokalni oblasti vsiljujejo svoje rešitve. Ker ni “zelene” politične opcije, državni in lokalni birokrati pa nimajo ustreznih znanj, je to možno. Kadar nastane problem, se zato državljani sami organizirajo kot civilna inciativa. Na “zelene” stranke in razne organizacije ne morejo računati iz zgoraj navedenih dejstev. Če želijo biti uspešni, s sami poščejo ustrezne strokovnjake, da jim pomagajo. Tako je tudi kjuč za uspeh Trboveljske, Celjske, Novomeške in še kakšne druge civilne inciative. Občasno se na takšno navezo prisesa še kakšna politična stranka, če računa, da bo imela o tega kakšno korist (primer Magne in SDS). Večinoma pa tekšne civilne inciative same dosežejo to kar so si zamislile, če le angažirajo ustrezne strokovnjake. Problem imajo pogosto zaradi tega, ker ne vedo kdo je za kaj strokovnjak. V medijih se pojavljajo vedno eni in isti strokovnjaki s popdročja ekologije (dr. Plut, dr. Lučka Bobatej, Komat, dr. Pretnar, itd.). Do sedaj nisem videl v medijih nobenega strokovnjaka s področja ekološkega ali sanitarnega inženirstva, ki bi poznal tudi vzroke onesnaženja in ne samo posledice. Tudi pravniki iz tega področja se ne pojavljajo v medijih. Nihče ne pove, da se pri izdaji okoljevarstvenih in obratovalnih dovoljenj obravnava predvsem forma in ne vsebina. Na upravnih enotah, kje poteka izdaja gradbenih in obratovalnih dovoljen, vodijo postopke v glavnem upravi delavci. Za njih je en komad PGD ali PID dokumentacije. Podobno velja tudi za PVO, HACCP in razne druge elaborate. Tudi na ARSO se pri izdaji ali podaljšanju okoljevarstvenih doboljen gleda predvsem forma. Za vsebino bi morali imeti ustrezne strokovnjake, pa jih v glavnem nimajo. Na primer, na ARSO nimajo niti enega pooblaščenega inženirja, revidenta tehnološke stroke, ki je najbolj kvalificiran za revizijo tehnološkega načrta. Pri izdaji okoljevatsvenega dovoljenja se bi moral na podlagi določil IPPC direktive pregledati, ali tehnološki načrt ustreza smernicam BAT (BREF). BAT pomeni najboljšo razpoložljivo tehnologijo z vidika varovanja okolja. BAT (BREF) smernic je približno 18.000 strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !