Izzivi Cerarjevi vladi

Referendum o gradnji 2. tira. Izzivalec Vili Kovačič in ostali. Slogan: Cerarju ne sme uspeti!

Lakirnica Magna. Izzivalec Green Alpe Adria in ostali ekologi. Domačinov je le za vzorec. Slogan : Mednarodna bitka z velekapitalom. Lakirnica ni vizija Slovenije do 2050.

Arbitražni sporazum – implementacija. Izzivalec Hrvaška in to večkrat dnevno. Slogan Slovenije: Arbitražno sodišče je svoje povedalo. Zakon in EU sta na naši strani!

Hrvaška: Sabor je tudi svoje povedal. Nad njim je le še Bog, ki pa se v konkretne zadeve že od Stare Zaveze naprej ne vmešava.

  • Share/Bookmark


3 komentarjev ↓

#1   darko dne 31.08.2017 13:12

Rušenje projelta 2. tira ter Lakirnice Magna sta delo opozicije kako rušiti Cerarja. Glede arbitražnega soprazuma pa je očitno, da se Janša drži dogovora in ne dela težav. Tam pa je najbolj glasen Karel, ki se že pripravlja na nove volitve. Desus s s Karlom na čelu mora dobiti dovolj vetra v svoja jadra.
Impemantacija arbitraznega soporazuma ter drugih sporazumov s Hrvaško, pa je dugi problem. Hrvaška ima mejne spore z vsemi sosedi. Mejni spor s Slovenijo je sedaj pravno razrešen, v naravi pa še ne. Osebno sem mnenja, da je glede tega nesmiselno napenjati mišice. Ladje lahko sedaj brez poroblema priplujejo v Luko Koper. Če pa je problem za tono ali dve rib, ki jih bodo lahko ulovili naši ribiči ali ne, pa je povsem nepomembno vprašanje. Tudi za prebivalce je nedefinirano stanje glede poteka meje nepomembno. Slovenija naj nudi mejnemu prebivalstvu vso pomoč. Vsem Istranom, ki živijo v conah A in B naj omogoči tudi slovensko državljanstvo. Če se počutijo tudi Slovence, jih sprejmimo kot Slovence. Kako bo potekala meja čez 50 let pa še ni jasno. Morda takrat EU sploh več ne bo in se bodo oblikovale nove povezave med državami.

#2   Rado dne 3.09.2017 08:41

Darko,
niti ti, niti večina slovenske politike, niti večina Slovencev ne pozna zgodovine. Zato smo, kjer smo.
Iz večtisočletne zgodovine meddržavnih odnosov je popolnoma jasno, da se šteje permanentno popuščanje kot znamenje slabosti. In Hrvaška svoj pritisk vseskozi gradi na prav tej naši slabosti.

Ne maram Janše, ampak eno stvar pa je naredil odlično. Pred 10 leti je v Hotizo poslal policiste. In od takrat imamo mir. Če imamo prav – in v Piranskem zalivu imamo prav, tako zgodovinsko kot tudi mednarodno pravno (arbitraža), potem moramo svoj prav uveljaviti tudi de facto in kljub neprijetnostim. Na dolgi rok namreč obstoječe stanje prevlada nad pravnim zapisom.

#3   darko dne 4.09.2017 11:01

Rado, verjetni imaš prav. Vendar pa si ne želim spopada na morju in kakšnega mrtvega na eni ali drugi strani. Če slovenska in hravaška policija želita na silo izvrševati to kar jim naročijo nadrejeni, je spopad neizbežen. Predhodno je potrebno uprabiti vsa druga diplomatska in pravna sredstva. Slovenija lahko toži Hrvaško na EU sodišču in na mednarodnem sodišču za morje. S tem lahko da hrvaški politiki dovolj časa, da pripravi javnost na to, da bo morala vrniti Sloveniji velik del Piranskega zaliva. Hrvaška politika je bila ves čas od osamosvojitve izredno agresivna. Napajala se je z “veliko hrvaškim” nacionalizmom. V prvih letih je bilo to razumljivo, saj ni obladovala celotnega svojega ozemlja. Pozneje je poskušal Račan postopno umiriti nacionalizem. Takrat je skoraj prišlo do ureditve mejnega vprašanja s Slovenijo. Pozneje so se ponovno začele vse stranke napajeti z “veliko hrvaškim” nacionalizmom. To so počeli levi in desni. Sedaj ni enostavno novi hrvaški vladi prekiniti ta “veliko hrvaški” nacionalizem. Naj da Cerar dovolj časa Plenkoviću da se pripravi na gašenje “veliko -hrvaškega” nacionalizma. To bodo prej ali slej morali storiti, saj imajo neurejene meje z vsemi sosedi. Sam Plenković, tudi če bi želel, ne more mimo slkepov hrvaškeg sabora. Njegova vlada je tako šibka, da se je komaj obdržala. Zato ne more iti v sabor in predlagati spremembno sklepa, ki so sprejele skoraj vse parlamentarne stranke. Potrebuje torej dovolj časa. Pravni pritisk na Hrvaško preko tožb mu da dovolj časa.

#4   stricmarc dne 6.09.2017 20:54

Rado, intervencija JJ v Hotizi me ni prepričala.Mislim, da je bila usklajena s Sanaderjem, da je veliki Janez naredil vtis na domače občinstvo. V piranskem zalivu ni naredil ničesar, da bi uveljavil našo suverenost na danm osamosvojitve. Z Bavćarjem sta pri postavitvi mejnih prehdov popuščala Hrvatom. Iz prisluhov Sove je bilo razvidno, da se je s Sanaderjem celo dogovarjal o režiji ribiških incidentov, vsaj tako je bilo razumljeno od zgovornega Ropa. Mislim pa. da JJ nima prostih rok v odnosih s Hrvaško, saj so Hrvati po navodilih Tudžmana skrbnp zbirali gradivo iz trgovine z orožjem. Če pa je vsaj nekaj res od tega, kar je pisal Zgaga, ga dejansko držijo za jajca.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !