Za otroke gre- prešuštvo

Splošno znano je, da se mladi vse manj odločajo za poroko. Od leta 1954 ( v času nemoralnega komunizma) do leta 2914 se je v Sloveniji zmanjšalo števila porok od 14.126 na 6.571. V letu 2014 se je 58,3 % drugorojenih otrok rodilo v zunaj zakonski skupnosti. Koliko je bilo šele prvorojenih.

Mladi ne šmirglajo poroke, kaj šele cerkveno. Odločajo se za izven zakonske skupnosti.

Skupnost dveh, pa naj bo civilna ali cerkvena, je že zaradi formalno pravnih in moralnih ( cerkvena) bolj trdna.

Pa o tem vprašanju ne povzdigne glas ne politika, država in ne cerkev. Nekaj časa so v smislu privilegijev in bonitet bili prešuštniki celo nagrajevani preko socialnih transferjev, saj je mati z otrokom prikazala nižji prihodek.

Zanimivo je, da pri takšni skrbi za otroke ( »za otroke gre«) ne spregovori predsednik stranke Primc, ne kandidatka za predsednika države Angelca Likovič, ne RKC, čeprav je evidentno, da gre za prešuštvo, saj zakonska zveza ni registrirana pri božjem posredniku. In prešuštvo je opredeljeno v 10. božji zapovedi kot greh in je tudi uvrščeno med sedem poglavitnih grehov.

Osnov za žuganje s prstom je več kot dovolj, več kot pri kontracepciji in abortusih, saj temeljni dokumenti RKC ne opredeljujejo dovolj točno časa, ko se v plod naseli duša.

Ker pa nam gre bolj za aktivne člane Svete cerkve, kot pa za rešene duše, cerkev in vse njene naveze raje molčijo.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   darko dne 11.09.2017 09:40

Res je zelo grdo od politike in cerkve, da se do tega problema tako brezbrižno obnašajo. Zakaj je tako pa lahko ugotovimo v njihovih privatnih življenjih. Kolikor je znano preko medijev nam na tem področju ne morejo biti vzor predsednik države, predsednik vlade niti glavni vodja opozicije. Na primer, Janša je prej živel v izven zakonski skupnosti v kateri je imel dva otroka. Po “ločitvi” pa se je lahko crkveno poročil. Med tem, ko tistemu, ki je “civilno” poročen cerkev ne dovoli k obhajilu, ker po njenih pravilih živi v grehu. Za njih je očitno civilna poraka smrtni greh, življenje na “koruzi” pa ne. Tisti, ki se razglašajo za borce za otroke (“za otoka gre”), naj ne preganjajo žensk, ki se odločajo za kontracepcijo in v skrajnem slučaju tudi za splav. Ne dovolimo, da se rojevajo nezaželjeni otroci. Če pa lahko pričakujemo, da se bo rodil otrok s kakšno napako, je bolje, da se sploh ne rodi. Prizadeti otrok ne bo srečen. Srečni ne bodo tudi njegovi starši. Zato je prevočasni splav najboj logična rešitev. Trditev, da pomeni splav uboj, je tudi iz cerkvenega vidika popolnoma nesprejemljiva. Pri zarodoku gre za žive celice, ki pa še nimajo duše. Po Svetem pismu pride duša v človeka, ko se rodi in gre iz njega, ko umre. Človek po Svetem pismu je torej takrat, ko ima dušo. Takšnega človeka pa ni dovoljeno ubiti (tudi v križarski vojni ne). Vsako neoplojeno jajčece, ali sperma, so žive celice. Tudi človeški organi po smrti so še nekaj časa živi. Če posmrtno daruje nekdo svoje srce, se s tem ne presili v drugega človeka tudi del njegove duše. Po Svetem pismu je duša ob smrti odšla iz človeškega telesa. Cerkev in razni njeni podporniki se naj zavzemajo za otroke na drugačen način in ne tako, da preganja kontracepcijo in ženske, ki so v stiski iz katere si pomagajo s splavom.

#2   stricmarc dne 11.09.2017 10:35

Darko. mislim, da je cerkev pri izvenzakonskih skupnosti nemočna in raje modro molči, kot pa da bi izgubljala svoje ude.Očitno ji gre bolj za Jezusovo kraljestvo v tuzemskem svetu, kot pa za rešitev duš. Res pa je, da tiste duhovnike, ki podarijo
Kristusovo telo ( obhajilo) prešuštnikom, ne sankcionirajo. Še velika moralna avtoriteta Angelca Likovič o tem modro molći. Pri vsem tem gre tudi za volilce.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !