Sivka-lavandula

Iz lekarne Strica Marča

Prava sivka
Lat: Lavandula angustifolia
Ang: Lavender


Zgodovina:

Sivka izvira iz arabskih dežel in je poznana že vsaj 2500 let. Leta 600 pr.n.št. so jo prinesli z grškega otoka Hyeres in jo razširili po vsej Evropi. Zaradi svežega vonja so jo stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. Angleška kraljica Elizabeta I jo je uporabljala kot toaletno vodo. V srednjem veku so sivko uporabljali za preganjanje uši, od 15. stoletja naprej pa so izdelovali tudi parfum sivke. V srednjem veku so tudi domnevali, da sivka odvrne kugo. Po pripovedkah naj bi kuga prezrla srednjeveške izdelovalce rokavic, ljudje so to povezovali s sivko. Od takrat je veliko ljudi na kužnih območjih nosilo snop posušene sivke med oblačili.

V Ameriko so jo pripeljali prvi priseljenci na začetku 17. stoletja. Mnogo kasneje, med prvo svetovno vojno, so sivkino vodo uporabljale medicinske sestre, saj deluje antibakterijsko.

Vpliv eteričnih olj na fizično in psihično počutje ljudi je obširno raziskoval francoski kemik Rene-Maurice Gateffosse, ki je tudi prvi vpeljal pojem aromaterapija. Zdravilno moč eteričnih olj je odkril po naključju. Namreč, med delom v laboratoriju mu je zagorel del roke, ki jo je pogasil kar z eteričnim oljem sivke, saj je bila tisti moment edina tekočina v bližini. Opazil je, da so se opekline izredno hitro pozdravile brez kakršnihkoli hujših posledic.


Splošni opis:

Prava sivka, ki spada v družino usnatice (Lamiaceae), je do pol metra visok polgrm z ozkimi, nasprotno nameščenimi in srebrno sivimi dlakavimi listi. Na poganjkih, ki poženejo spomladi, so listi večji in manj dlakavi. Vijoličasto modri cvetovi so na vrhu poganjkov združeni v navidezna vretenca, tako da je socvetje podobno redkemu klasu. Prašniki so štirje, dva daljša in dva krajša. Cveti od julija pa do septembra. Prava sivka raste na suhih in skalnatih območjih. V Sloveniji ne raste divje, pač pa jo gojijo po vrtovih. Na vrtu najraje raste na sočni legi s prepustnimi, po možnosti apnenčastimi tlemi. Vsekakor je ni potrebno gnojiti, saj na rodovitnih tleh razvije le veliko listov in le malo cvetov. Dobro jo razmnožujemo s potaknjenci (avgust). V južni Franciji, Dalmaciji, severni Afriki, Grčiji in Iranu jo veliko gojijo za pridobivanje eteričnega olja z destilacijo. Cvetove sivke se lahko nabira vse poletje, najboljše pa jih je nabirati tik preden se cvetovi odprejo, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Obstaja od 25 do 30 vrst sivke, ki se razlikujejo po barvi cvetov (beli, rožnati in temno modri) ter po barvi in velikosti listov. Najbolj razširjeni vrsti sta prava sivka (L. Angustifolia) in lavandin (Lavandula x hybrida), ki je križanec med pravo sivko in širokolistno sivko. Eterično olje lavandina vsebuje več terpenov in tudi kafre, zaradi česar ima eterično olje malo ostrejši vonj. Nekateri zato trdijo, da je eterično olje lavandina slabše kvalitete v primerjavi z eteričnim oljem prave sivke. V parfumeriji se veliko uporablja eterično olje širokolistne sivke (L. Latifolia) in lavandina (L. Hybrida), saj ti dve vrsti vsebujeta veliko več eteričnega olja kot ostale vrste. Medicinsko pa sta uporabni predvsem vrsti L. angustifolia ali L. spica.


Sestavine in učinkovine:

Sivka vsebuje od 0,5-1,5 % eteričnega olja, ki je sestavljeno iz več kot 100 različnih komponent. Ena izmed glavnih komponent je linalol, ki je po strukturi monoterpenski alkohol. Poleg linalola je pomembna komponenta tudi linalil acetat ter majhne količine borneola, izoborneola, cineola, kumarina in kafre. Sivka vsebuje tudi čreslovine lamiacejskega tipa (12 %) ter saponine, smolo in grenčine.

Glavna učinkovina sivke je eterično olje, katerega glavni sestavini sta linalilacetat in linalool.

Tabela: Vsebnost posameznih sestavin (%) eteričnega olja različnih vrst sivke

Vrsta linalilacetat linalool
Lavandula angustifolia 35-50 30-40
Lavandula latifolia 2-10 20-30
Lavandula hybrida 15-30 40-45

Glavni učinkovini sta torej linalol in linalil acetat.

Linalol je terpenski alkohol in je tekočina z vreliščem 199 st C. Je topen tudi v vodi (1,6 g/l) . Je spojina nizke toksičnosti ( LD 2790 mg/g). Je pa strupen za ribe in vodne bolhe.

Poleg kozmetike , pralnih praškov, dišav, mehčalcev se uporablja tudi za proizvodnjo E vitamina.

Uporablja se tudi kot insekticid.

Spojina je fototoksična ( pod vplivom svetlobe draži kožo) in citotoksična ( odmiranje celic). Draži kožo, povzroča eksceme in dermatitis.

Linalil acetat ima podobne lastnosti kot linalol, saj v vodi hidrolizira na linalol in ocetno kislino ( 30 mg/l). Spojina je zelo malo toksična ( LD 13.360 mg/kg). Gre za brezbarvno , aromatično tekočino z vreliščem 220 st.C. V vodi je netopen. Topen pa je v alkoholu in drugih organskih topilih. Ker v vodi hidrolizira in nastane linalol, je strupen za ribe in vodne bolhe.

Zaradi delne topnosti linolina v vodi in hidrolizi linolil acetata ter njuni topnosti v alkoholu ter drugih organskih topilih, se lahko sivka uporablja kot čaj, kopel, masažno olje ali pa v kozmetiki kot etrično olje, hidrolat ali macerat. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Sivka je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših površinskih ran, pri zdravljenju sončnih in drugih vrst lažjih opeklin.
Delovanje in uporaba:

Masiranje senc in tilnika s pripravkom eteričnega olja sivke (10 kapljic olja sivke in 25 ml nosilnega olja) zelo pomaga pri hudih glavobolih (tudi v primeru sončarice) ali ob prvem znaku migrene. Olje za masažo (1 ml sivkinega in 25 ml nosilnega olja) pomaga predvsem pri razbolelih mišicah po vsem telesu. Spiranje las s kopeljo sivkinega olja (10 kapljic olja v vodi) ali prečesavanje las z gostim glavnikom, na katerega nanesemo nekaj kapljic sivkinega olja, se dobro obnese proti ušem. Vtiranje pripravka sivkinega olja po prsih (1 ml sivkinega olja, 5 kapljic kamiličnega olja in 10 ml osnovnega olja) pomaga umiriti krčevit kašelj pri astmi in bronhitisu. Z natiranjem sivkinega olja (razredčeno z vodo) na mestih pikov žuželk zmanjšamo bolečino in preprečimo morebitno vnetje. Eterično olje je tudi sestavina mazil proti revmi, saj spodbuja krvni obtok in blaži bolečine. Eterično olje sivke je velikokrat tudi sestavina različnih pripravkov proti kožnim boleznim z močnim srbenjem, ker deluje razkuževalno (antiseptično) in protivnetno.

Poparki cvetov sivke delujejo šibkeje kot eterično olje, vendar prav tako pomagajo pri živčni izčrpanosti, depresijah, razdražljivosti, glavobolih, nespečnosti ter krepijo živčni sistem, kar je tudi klinično dokazano. Čaj sivke odpravlja vetrove in spodbuja izločanje žolča. Čreslovine v sivki preprečujejo driske, posebno takrat, kadar nastanejo zaradi neželenega vrenja v črevesju. Sivka velja tudi kot sredstvo, ki blaži kašelj in pomaga tudi pri astmi. Ustna vodica iz cvetov sivke dobro učinkuje pri neprijetnem zadahu iz ust. Čaj iz cvetov sivke se lahko uporablja za zdravljenje aken ter za nego občutljive kože. Danes sivko veliko uporabljajo kot dodatek v kopelih pri vegetativnih distonijah (nevrološki sindrom s trajnimi mišičnimi kontrakcijami, ki povzročijo zvijanje in nenormalno držo delov telesa) in pri živčnih težavah v menopavzi.


Nasveti:

Sivko lahko uporabite tudi kot začimbo pri kuhanju. Uporablja se kot dišava v džemih, sadnih solatah, želejih, lahko pa pripravite tudi odličen kis. Mlade liste sivke lahko dodate kot začimbo ribam, divjačini in raznim pikantnim omakam. Če vejico sivke položite na žareče oglje v ražnju, dobi meso odličen priokus.


Zanimivost:

Eterično olje sivke je eno izmed redkih eteričnih olj, ki ga lahko uporabimo nerazredčene direktno na koži, če nismo nanj alergični.

Sivka odganja komarje, molje in druge insekte. Cvetoče poganjke obesite v omare, da zavarujejo in odišavijo perilo. Na vrtu pa preprečuje naseljevanje uši na sosednjih rastlinah.

V cvetovih sivke je veliko nektarja, iz katerega lahko čebele naredijo zelo kvaliteten med.


Opozorila:

Pri predpisani uporabi sivke ni nobenih nezaželenih učinkov. Prevelike količine eteričnega olja dražijo prebavne organe in zelo močno vplivajo na počutje.

Ker pa nekatere učinkovine dražijo kožo ( 7 % ljudi je alergičnih ), je smotrno pri masažah ali uporabi kozmetike z sivko napraviti test na občutljivost vaše kože. To storimo tako, da na notranjo stran roke nanesemo kapljico preparata in po dveh dneh opazujemo reakcijo. Če je koža pordela, ste občutljivi na sivko in se jo zato raje izogibajte, kljub sanjski aromi.

Viri ( litratura)

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1552

http://www.zdravilnerastline.si/rastline-s-z/29-prava-sivka-lavandula-angustifolia.html

WILLFORT, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Založba Obzorja, 1986 http://www.inchem.org/documents/sids/sids/115957.pdf

http://www.zalepdan.si/etericna-olja-v-kozmetiki/

David Hoffman: Celostno zdravljenje Zelišča. Mladinska knjiga, 1998

Povezana slika

  • Share/Bookmark


0 komentarjev ↓

Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !