Levičar ali desničar?

Osnovne delitve na desničarje in levičarje po odnosu do proizvajalnih sredstev in do enakosti že dolgo ni več. Parole Tovarne delavcem, Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, Oblast ljudstvu… srečamo le še v kakšnih starih filmih. Komunistični manifest pa ni bil priljubljen niti v socializmu, saj je govoril tudi o dedovanju kot načinu kopičenja nagrabljenega bogastva po dedni liniji.

Pri nas je osnovna delitev le še odnos stranke in volivca do NOB in morda do Jugoslavije .

Vedno sem se imel za levičarja, še huje, za komunista. Danes pa me je čas povozil in sem po kriterijih sodobnih političnih analitikov bliže desnici. Še huje. Skrajni desnici.

Zakaj?

Ne strinjam se z aktivno podporo ( tudi oboroženo) borcem za demokracijo, da zrušimo skupaj avtokratske režime in na ta način izvozimo naše vrednote , kar posredno generira begunce. Zadnji primeri so Afganistan,Irak, Sirija, Libija…

Morda jutri Ukrajina?

Že kot študent sem bil proti jugosom in črncem v študentskem naselju, saj so nam bolj cagavim Slovencem odžirali punce.

Nisem proti bodeči žici na mejah, če se tako  izognemo postati begunsko taborišče , če Avstrijci zaprejo meje .

Sem proti javnim manifestacijam roza scene ( kot je npr. Parada ponosa). Sem zgolj zato, da drugačni niso preganjani.

Pravičnost mi ne pomeni nič, če v drugem stavku ni ta pravičnost razložena. Še pred dobrimi dvesto leti so razumniki suženjstvo utemeljevali s pravičnostjo in odgovornostjo bolj razvitega človeka za od Boga zaznamovanega manjvredneža. Bližja mi je enakost, pa čeprav diši po uravnilovki.

Do scene new age sem nezaupljiv, čeprav v njej mrgoli novih levičarjev. Očitno so moje frekvence še vedno na valovnih dolžinah prvih marksistov.

Bral sem, da bi morala nova levica najti potrebe sodobnega človeka in ponuditi rešitve. Avtor je izpostavil odnos do kripto valut. Zaradi zaostajanja v procesu digitalizacije postajam po sili razmer desničar.

Še vedno dajem prednost javnemu proti zasebnemu vsaj v komunali, infrastrukturi, zdravstvu, šolstvu, sociali, skrbi za otroke in starostnike, v odnosu do revščine in brezdomstva. In zaostajam za prodornimi misleci, ki želijo te dejavnosti prepustiti zasebni in zasebno- javni iniciativi, da bi  podprli socialno podjetništvo, odprli nova delovna mesta, omogočili zaslužek zasebnikom z javnim denarjem.

Bolj ko razmišljam, bolj sem zaskrbljen. Ne postajam zgolj desničar. Metamorfoza že vodi do nekaterih simptomov fašizma. Groza!

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   darko dne 19.03.2018 11:03

Danes je popolnoma nejsno kdo je desničar, kdo je levičar, kdo je narodno zaveden in kdo je nacionalist, kdo je spreten politik in kdo je populist. Trenutno je bolj definirano kaj je dobro za rastlinske in živilske vrste in kaj za ljudi, ki živijo v določenem okolju. Zaradi varovanja avtoktonih rastlinskih in živalskih vrst strokovnjaki odsvetujejo, da bi se določene tuje živalske in rastlinske vrste naseljevale v našem okolju, ker bi preveč ogrozile avtoktone rastlinske in živalske vrste. Če se takšni principi upoštevajio pri ljudeh in kapitalu, se to obravnava kot nacionalizem, rasizem, itd. Takšna merila so postavili “prosvetljeni” družboslovci. Kaj je dobro za avtoktone rastlinske in živalske vrste, je skrb za varovanja okolja, kar je nakaj zelo naprednega. Ko pa gre za varovanje slovenskega naroda, pa se to kmalu označi kot nacionalizem, rasizem, ksenofobijo, itd. O teh vrednoltah bi se morali pogovoriti najprej na akademskem nivoju, potem pa še na političnem. Obstajata dva skrajne možnosti. Prva možnost je, da postimo, da se na svetu postavi novo razbotežje, ki bo nastalo brez kakršnih koli omejitev. Cel svet bo kot enolončnica v kateri bodo nekateri uspeli, drugi pa propadli. To velje za rastlinske in živalske vrste in tudi za ljudi. Nekateri naraodi in jeziki bodo propadli. Tudi nekatere rastlinske in živalske vrste bodo propadle. Enako večlja tudi za religije, kolture, itd. Druga skrajna možnost je protekcionizem.

#2   stricmarc dne 19.03.2018 11:28

Za popolno liberalizacijo so tisti, ki se čutijo močne in pri tem računajo, da bodo pri tem kaj pridobili. Razvite države , z ZDA na čelu, so se borile za trgovino brez omejitev ( nerazvite pa so blokirale s tehničnim normam), sedaj, ko pa ne gre ta proces izključno njim v žep, se politika menja. ZDA uvaja carine! Akademsko in politično leporečje se pokaže v tej luči kot suport partikularnim interesom.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !