Moč pasjega ugriza

Lastniki psov radi pomodrujejo o tem, katera pasma ima najmočnejši ugriz. O tem obstoja nekaj literature z meritvami, vendar je v povzemanju veliko netočnosti. Rezultati meritev so navedeni v enotah pritiska ( sila na površino) in ker gre za objave v angleščini so uporabljene enote v PSI ( funt na kvadratno inčo) . 1 funt je 454 g ( 0,454 kg). 1 inča je 2,54 cm. Torej je 1 kp/cm2 14,225344 PSI. Nedosledno se v člankih enota za silo 1 kp enači kar z maso 1 kg. Nekateri iz vrednosti pritiska v PSI spremenijo funte v kg in operirajo z »silo ugriza« v kilogramih.. Zaradi teh nedoslednosti obstoja veliko tabel o silah pasjih ugrizov in so razlike tudi desetkratne, ko zamenjano njutne (N) za kilograme (kg) ( kiloponde).

Meritve ugriza so v enotah pritiska pasje čeljusti na površino grizala in ne v funtih ali kilogramih.

Psa se ustrezno razdraži in mu nastavi posebno pripravljeno vabo ( podobno kot v pasji šoli pri vajah obrambe). Uporabi se več psov iste pasme, saj je pritisk ugriza individualen, odvisen tudi od motiviranosti psa. Meritve so pokazale, da psica, ki brani mladiče , doseže bistveno močnejši ugriz od dobljenega povprečja.

Nekaj vrednosti pritiska ugriza:

nilski krokodil 5000 PSI ( funt/ in2)

človek 120

kangal ( anatolski ovčar) 743

cane corso ( italijanski mastif) 700

bordojska doga 556

angleški mastif 552

kanarska doga 540

argentinska doga 500

ameriški buldog 305

pit bul 235

Španski buldog 227

angleški buldog 210

nemški ovčar 238

nizozemski ovčar 224

malinois 195

bandog ( angleška doga) 730

leonberžan 399

doberman 228

rotweiler 328

Chow Chow 220

Tasa inu 556

nemški bokser 230

Nesporni prvak o moči ugriza je anatolski ovčar. Ljubitelji pitbulov ne verjamejo dobljenimi vrednostmi, saj svoje ljubljence vidijo na vrhu lestvice. Prednost borbenih psov ni toliko v sili ugriza, kot v njihovi borbenosti in nepopustljivosti. Pri posledicah ugriza je potrebo vzeti v obzir dejstvo, da se sila ugriza prenese le na malo površino, ki se jo dotaknejo zobje (predvsem podočniki) in je zato koža poškodovana že pri znatno manjših pritiskih. Pri trganju so poškodbe bistveno hujše, kot pri čistem ugrizu.

Ni vse v pritisku..

https://topdogtips.com/dogs-strongest-bite-force/

http://petcomments.com/ten-dogs-which-have-the-strongest-bite

http://njuska.com/koja-rasa-ima-najjaci-ugriz

Rezultat iskanja slik za pasji ugriz slike

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   Rado dne 2.05.2018 08:30

“Ni vse v moči ugriza”

V tej trditvi je veliko smisla. Če jo apliciram na karate – ki je moja domena – pri katerem tudi velja, da “ni vse v moči udarca”. Tudi najmočnejši udarec nič ne pomaga, če človek nima hkrati taktičnih in gibalnih sposobnosti, da bi se nasprotniku lahko 1) med gibanjem optimalno približal, 2) ter našel taktični trenutek nasprotnikove nepripravljenosti za obrambo* in na katerega bi lahko apliciral ta svoj uničujoči udarec.

* Namreč, tudi najmočneši udarec, ki leti proti tvoji glavi je mogoče speljati (spraviti iz smeri) s pravokotnim delovanjem na njegovo smer gibanja. Že z močjo s katero primažemo nekomu klofuto, oplazimo prihajajoč uničujoči udarec na razdalji med 0,5 do do 0,1 metra pred našim obrazom. “Smrtni udarec” bo zgrešil našo glavo za vsaj nekaj centimetrov. In to nam zadostuje.

Zakaj ta ekspoze, ta skok v stran? Zaradi enakih principov, ki veljajo tudi v pasjih bojih!

#2   darko dne 4.05.2018 15:32

Povsem logično je, da imajo večji psi močnejši ugriz. Tudi večji (težji) ljudje so praviloma močnejši od malih (lažjih). Zato imamo v boksu kategorije glede na težo. Nikakor pa ne pomeni, da bi v spopadu vedno zmagovali večji (težji). To velja za pse in ljudi. Pri pasjih pasmah, ki so vzgojene za pasje borbe, je pomembno predsvem to, da se je pes pripravljen boriti do konca. V naravnem okolj je med volkovi, hijenami, šakali in tudi divjimi psi zelo redko, da bi šla borba do konca. To je samo takrat, ko se volk brani trop ali ozemlje. Pri spopadih za prevlado v tropu, ali za samico, pa se poraženi volk relativno hitro podredi. Zmagovalec ga praviloma pusti pri miru potem ko se je podredil. Takšen princip velja praviloma tudi pri pseh, če ni bila selakcija vodena v napačno smer. Pri morebitnem spopadu med anatolskim ovčarjem in pitbulom bi anatolski ovčar hitro pokazal, da je močnejši in zbil pitbula na tla. Ko bi ga imel na tleh, bi ga praviloma pustil pri miru, saj je že zmagal. To mu je ostalo prirojeno od svojih prednikov. Pri pitbulu, ki je bil vzgojen za pasje borbe, pa so želeli izničiti to, da se mora podrediti, ko je premagan. Takšen pidbul bi verjetno zagrezal v trebuh psa, ki je nad njim, Ta na takšen način borne ne bi bil pripravljan in bi lahko zaradi tega celo izgubil. Če pa bi anatolskega ovčarja ali kakšnega drugega močnega psa (komodor, rusi terier, tibetnska doka,itd.) vzgajali za pasje borbe, potem pitbuli in podobni “borbeni” psi ne bi imeli šans. To je tako kot, če bi velikega in močnega človeka naučili borilnih veščin. Potem bi po vsej verjetnosti premagal manjšega borc, ki dobro obvlada borilne veščine. Tudi pri ljudeh so zadnjih letih zelo popularne borbe v katerih se uporabljajo udarci, meti, itd. Tudi pri teh borbah so kategorije po težah.

#3   Rado dne 4.05.2018 20:13

Tale “dialog” anatolskim ovčarjem in pitbulom je odličen !!! :-) Vidim Darko, da rapolagaš s precej znanja, ali bolje, s precej razmisleka.

Za pse tako pravimo v svetu borilnih veščin, da so rojeni mojstri borilnih veščin. Ljudje se moramo tega šele priučiti.

Orožja, ki jih imajo psi in ki jih imamo ljudje, so različni, a principi so gotovo podobni. Med spopadom med velikim in močnim, na eni strani
ter manjšim borcem, bo zmagal tisti, ki bo uspel tisti, ki bo uveljavil svoj stil borbe. Manjši borec mora vztrajati pri dinamični borbi. Izogibati se mora borbe od blizu oz. vseh situacij, kjer bi močnejši lahko uveljavil svojo moč.

Tako tudi v MMA. Če se udarita specialist za oprijemalne veščine (judo, rokoborba, . . .) na eni strani, ter udarjalec (karate, boks, tekwondo, . . ). Prvi bo silil v klinč, drugi pa se nikakor ne sme preiskušati v “oprijemanju”, ampak mora s permanentnim udarjanjem držati nasprotnika na distanci . . .

#4   stricmarc dne 5.05.2018 17:51

Boj ne bije svetlo oružje,
nego srce junačko!
Petar Petrović Njegoš , Gorski venac

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !