Marakeška deklaracija

Podpisati Marakeško deklaracijo, ki je nek načelni dokument o migracijah, je pri nas postala svojevrstna dilema: Zaščititi interese slovenskega naroda ali se prikloniti mednarodni zaroti kapitala in njihovih lož za popolno globalizacijo z zlitjem narodov, kulture, ras. Le jezik naj ostane angleški.

Naj bo kakorkoli. Dejstvo je, da svet potrebuje enotno stališče do tega problema , medsebojno sodelovanje in usklajeno reševanje. Kaj ostane mejnim državam EU. Vojska in minska polja na meje? Že videno v času hladne vojne.

V Nemčiji je živeli 6 milijonov pripadnikov druge vere, ki je imela svoj jezik, svojo kulturo, svoj način oblačenja, svoje verske objekte, ki se ni veliko mešala z domorodci, saj so hoteli ohraniti čisto kri izvoljenega ljudstva. Pa je neki diktator in populist hotel rešiti to vprašanje, ki je že stoletja nažiralo Evropo. Najprej jim je ponudil možnost izgona. Razen vrhunskih strokovnjakov in bogatašev jih nihče ni hotel. Potem se je odločil za genocid.

In ko danes polemiziramo o načinih reševanja begunske problematike, se v marsikomu od nas skriva mali Hitler.

V čem je dodatna nevarnost odstopa od Marakeške deklaracije? Poleg podnebnih sprememb in drugi resolucij in sporazumov je to dodatni dokaz, da so združeni narodi mrtvi, saj ga rušijo predvsem velike sile ( ZDA) , ko jim ta ne ustreza. Svet kmalu ne bo imel več možnosti najti niti najmanjši skupni imenovalec. Glavni argument bo velikost meča in rdečega gumba.

Tako drvi svet po že videni poti. Po 1. svetovni vojni je svet vpil: Nič več vojne in ustanovil Društvo narodov. Ni minilo veliko časa , ko so nekatere vplivne in močne države izstopile iz Društva narodov. Kmalu se je začela 2. svetovna vojna.

Ni toliko problem v tem, da ne moremo sprejeti dogovora, če smo že v nastajanju proti. Problem pa nastane, ko dokument, ki smo ga s težavo ustvarili, celo ustvarjalci popljuvajo.

Svet ničesar več ne drži skupaj. Z ponovnim razvojem atomskega orožja nizke moči

in z razvojem protiraketne obrambe niti strah pred nuklearno vojno ni tako velik.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   Darko dne 3.12.2018 16:51

Mnenja sem, da v primeru Marakeške deklaracije ne gre samo za to kar je zaposano v tej deklaraciji, temveč za globalni problem urejenosti odnosov med ljudmi na Zemlji. Ta planet ima omejene resurse na različnih področjih, zato ne more dobiti vsak to kar si želi. Mislim na naravna bogastva (voda, zemlja, les, rude, itd.) in bogastva, ki so nastala v veliki meri s človeškim delom (hrana, stanovanja, obleke, avtomobili, itd.). V kapitalizmu, ki je sedaj prevladujoči družbeni sistem, se varujejo predvsem tisti, ki imajo kapital (bogataši). Kapitalizem je zainteresiranh za popolno globalizacijo našega planeta. Vsako zapranje mej zaradi ekologije, ekonomije, jezika, vere, rase, itd, je v nasprotju z interesi mednarodnega kapitala. Vse tiste diktatorje, ki so zapirali meje zaradi lokalnih interesov (na primer naravna bogastva), je bilo potrebno odstraniti (Husejn, Gadafi, Asad, itd.). To, da so nastale zaradi tega množice migrantov in beguncev, ni pomembno. Pomembno je samo to, da je sedaj prosti dostop do naravnih bogastev. Množica revežev iz Afrike ali Azije, ki išče svoje preživetje v Evropi, je predvsem nadloga za domače reveže v Evropi. Ti bodo dobili še manj socialnih podpor kot so jih dobili do sedaj. Sindikati ne bodo imeli več razloga za štrajk za večje plače, saj se bo na trgu pojavila množica migrantov in beguncev, ki je pripravljena delati za mnogo manjšo plačo. Vse to je v interesu mednarodnega kapitala. V Kuvajtu in drugih bogatih arabskih državah je že sedaj več kot polovica migratskih delavcev, ki nimajo skoraj nobenih pravic. Delajo za mizerne plače. Takšen sistem se bo postopno pritihotapil tudi v Evropo. Že sedaj je v Sloveniji pri mladih skoraj 50% prekarnih zaposlitev. Marakeško deklaracijo je potrebo obravnavari kot pomembno sestavino globalizacije, ki je v interesu kapitala. Na prvi pogled pa uvaja elemente socializma, kar deluje zelo vrečno. Če bomo prepustili kapitalu, da bo urejal odnose po svetu, se bodo končale masovne migracije iz Afrije in Azije v Evropo šela takrat, ko v Evropo ne bo več smiselno migrirati. Smiselno pa ne bo več migrirati, ker bomo tudi v Evropi takšni reveži kot so v Afriki, ali pa kar bo v Evropi diktarura v kateri bodo migranti postali pol sužnji. Mnenja sem, da takšnega sistema v Evropi ne potrebujemo. Takšen sistem smo imeli v srednjem veku. Migracije naj bodo naravne, brez kakšnih umetnih spodbud, ker preveč rušijo naravno ravnotežje. Še na “rdeče polže”, se niso uspele dovolj hitro prigoditi avtoktone živalske vrste, zato ne pričakujmo, da so ljudje bolj prilagodljivi. Čez dvajset ali pedeset let bodo verjetno naše kokoši in race jedle “rdeče polže”. Za enkrat pa jih ne jedo. Nikar ne pričakujmo, da bo lahko množica muslimanov kmalu imele v vsaki drugi vasi svojo đamijo. Prej se bodo pojavili diktarorji, ki bodo spremenili migrante v pol sužnje, ali pa se po pojavil nacionalizem in rasizem po vzoru Adolfa Hitlerja. Kapitalu ne smemo prepustiti proste roke, da bo globaliziral Zemljo po svoje. Verjetno je sedaj spet čas za socializem in enakomerni gospodarski razvoj po celem svetu. Tito, Naserj in Nehru so nekdaj podpirali socializem in enakomerni gospdarski razvoj Sveta. Takrat so uspeli dokončno zrušiti kolonializem in omogočiti mnogim narodnom osamosvojitev. Sedaj je morda čas, da se poišče novo alternativo obsteoječemu sistemu finančnega kapitalizma, ki nas vleče v katastrofo (okoljska katastrofa, velike migracije, velike razlike med bogatini in reveži, vojne, itd.).

#2   stricmarc dne 5.12.2018 17:26

Darko, s tvojo tezo se sicer strinjm, vendar pa je na tej poti globalizaije kep malih kamenčkov, malih stezic, ki jih je vredno braniti, pa čeprav bo morda jutri najnovejši buldožer globalizacije kapitala zravnal vse stezice. Marakeško deklaracijo vidim tudi kot poskus mednarodne ureditve odprtih vprašanj, krepitev vloge OZN ( ko jo ZDA danes izdatno maje) in človekovih pravic. Morda ne bo nikogar, ki bi povzdignil glas, ko bomo morda mi bežali s culico. Zanimivo pa je, da nihče ne okrivi Koitajsko za begunce iz črne Afrike. Sam mislim, da je Kitajska odupila zemljo od držav, saj je bilo večino zemlje lastniško nerazdeljene in so jo ljudstva uporabljala po potrebi (podobno kot pri nas včasih gmajne). Na tej zemlji je naredila velike farme in ponudila domačinom mezdno delo. Vaške skupnosti so ostale brez tradicionalneg vira preživetja , pri tem pa razpadajo in producirajo ekonomske emigrante. Ta pritisk se bo z preoblikovanjem Afrike le še nadaljeval.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !