Ekološka bomba iz studia city

Do včeraj je bila Slovenija zeleni otok v Evropi. Iz intervjujev tujcev razberemo, da so jo doživljali kot čisto, prijazno, ekologiji naklonjeno deželico.

Pa nam v oddaji 21. januarja pove Marcel Štefančič, da v Sloveniji umre največ ljudi za rakom v EU, kar bi nas moralo skrbeti. To je bila iztočnica, da sta lahko v nadaljevanju modrovala ekologa Anton Komat in Uroš Macerl. Dejstvo je, da sta v EU glavna vzroka umrljivosti rak in srčno žilne bolezni. V državah, kjer veliko naredijo za zdravo in fizično aktivno življenje, kar seveda vpliva na zmanjšanje dejavnikov tveganja (prekomerna teža, krvni tlak, maščobe v krvi, holesterol, alkohol, kajenje…) za srčno žilna obolenja, postaja rak glavni vzrok umrljivost.

Preigravanje z mejnimi koncentracij strupov ne kaže alarmantnost stanja, pač pa na dejstvo, da borba za zdravo okolje ne bo nikoli končana, saj se vedno znova odkrivajo nova spoznanja.

Bel prašek DDT je rešil svet uši in bolh in kmalu po 2. svetovni vojni prišel na listo ekoloških zločincev. Da je na tej listi tudi kloramfenikol, smo izvedeli šele po aferi z mlekom. Do takrat smo ga uporabljali celo v mazilih za vnete oči. Prašne delce velikosti pod 10 ali 20 mikronov nismo šteli med strupe, pač pa med nadležne in škodljive snovi. Jutri bo morda nekdo tožil državo, ker je zaradi prahu iz makadamske ceste fasal raka. Toliko razvpit azbest, ki je pokrival pol Slovenije naenkrat postane ekološki škandal, če nekaj odpadnih salonitk ni zaščiteno z folijo. Mimogrede, pri azbestu je škodljiv le prah, če ga vdihavamo. Voda, ki teče po azbestnih ceveh ni škodljiva, saj jo ne dihamo.

V sodih in rezervarjih shranjene nevarne snovi so nevarne le takrat, ko sod spusti. Po Sloveniji zakopani sodi so lahko potencialna nevarnost, če so v njih nevarne snovi, ki bi lahko onesnažile vodo (talnice, vodotoke). Ko pa premetavamo izmerjene vrednosti težkih kovin, je pomembno vedeti, v kakšni obliki je ta kovina. V topni ali netopni. Po vzorčenju se dobljen vzorec raztopi v kislinah (zlatotopka) . Šele raztopljen vzorec se analizira. Če nekdo pri vzorčenju naleti na ostanke svinčeve cevi, ki sama na sebi zaradi netopnosti v vodi ni škodljiva za okolje, dobi v rezultatih analize alarmantno povečane koncentracije težke kovine .

Vsak dan se odkrivajo na že uveljavljenih snoveh novi škodljivi učinki. Celo v tisočletjih preizkušenih zdravilnih rastlinah se odkrivajo strupi. Žajbelj, pelin, gabez so že med njimi.

Ekološka bomba iz studia City le ni tako velika potencialna nevarnost, kot se straši. Pravzaprav nič novega, pač pa se počasi odkriva tisto, kar je staro že desetletja.

Spomnim se osemdeseta leta, ko so zeleni majali temelje takratne politike. Ekologija je bila sredstvo političnega boja in promocije »ozaveščenih« posameznikov. Morda je to tudi danes.

V osemdesetih letih dva celjska onesnaževalca nista mogla sanirati ozračja, ker zaradi gonje zelenih ni upal občinski uradnik izdati gradbenega dovoljenja. Za osvežitev; v Cinkarni so zamenjali tehnologijo pridobivanja žveplove kisline iz piritnega postopka z uporabo elementarnega žvepla. V EMO so pri proizvodni frit ( za izdelavo emajlov) nastajale fluorove spojine v dimnih plinih. Vsaj leto dni so tovarno izčrpavale borbe z zelenimi za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem času so se aktivisti vozili na stroške tovarne po Nemčiji in Nizozemskem ter si ogledovali podobne čistilne naprave. Naprava pa je že plačana stala na dvorišču.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1   Rado dne 27.01.2019 08:29

Na prave stvari si opozoril stric. Ljudi ne vodita racionalnost, ampak maščevalnost (in druge slabe reči).

Poglej primer tiste črne gradnje, Turkove vile v Primorju. Z gradnjo te vile je gotovo ostal tki. “ekološki odtis”. Slednji nastaja pri produkciji česarkoli. Zdaj hočejo tisto vilo na vsak način podreti. Čeprav gre estetsko dovršen objekt, odlično umeščen v prostor. Mar ne bi Turku raje dali visoko takso (da pač plača za svoje nezakonito delo), vila pa naj ostane. Rušenje vile bi namreč okolju povzročilo dodaten “ekološki odtis”.

#2   stricmarc dne 27.01.2019 09:41

Rado, bo držalo. Tudi križanje Kristusa je zahtevalo ljudstvo in spravilo Pilata v težek položaj in dilemo: Naj ustreže morali in spusti Kristusa ali pa ga križa v interesu javnega reda in mira.

#3   darko dne 29.01.2019 13:46

Kdor se ukvarja s problematiko varovanja okolja je na pravi liniji. Zato je povsem razumljivo, da mino te tematike ni mogel Marcel Štefančič, ki je bil vedno na pravi liniji. Problem pri medijski obravnavi varovanja okolja je v tem, da se navadno obravnava le določena plat resnice. S tem se v veliki meri popači resnica in s tem dob napačna slika. Za pridobitev celovite in realne slike bi morali vključiti strokovnjake različnih strok, ki dobro poznajo problematiko. V medijih se navadno pojavljajo vedno isti strokovnjaki, ki so večinoma družboslovci in naravoslovci. Inženirjev, veterinarjev, zdravnikov, pravnikov, večinoma ne vabijo. Problem pa nastane takrat, ko biolog razpravlja o tehnoloških rešitvah. Ali pa pedagoginja trdi, da odpadne sveče ni možno reciklirati, ker so iz PVC. Ali pa, trditev univerzitetnega profesorja biologije, da v Sloveniji nimamo strokovnjakov, ki bi laho izdelali projektno dokomentacijo za sanacijo okolje po ekološki nesreči. Vsaj pozanimal bi se lahko pri svojih kolegih na tehničnih fakultetah, če izobražujejo takšne kadre. Že dolgo nas prav tako univerzitetna profesorica prepričuje, da je ogljikov dioksid zelo nevaren za okolje, zato se moramo zavzemati za “brezogljično” družbo. Kako lahko to razumejo otroci osnovne šole, kjer se učijo, da je CO2 nujen za poteka fotosinteze.

#4   stricmarc dne 29.01.2019 16:49

Darko, meni se dozdeva ( ko se spomnim mojih časov), da tu ne gre za resnico, pač pa za politični boj različnih struktur. Pa še ta boj se vedno manj bojuje s političnimi sredstvi in vedno več s pravnimi. Seveda že iz OŠ vemo, da je CO2 sestavina, ki sestavlja zrak in da od plinov ni najbolj toplogredbi ( metan je 10 krat bolj). Prašnost atmosfere , ki po mojem vpliva na segrevanje in ohlajanje zemlje, v kontekstu brezogljične družbe najbrž vpliva na segrevanje atmosfer , ni predvidena. Verjetno pa to bitko podpirajo tiste interesne sfere, ki vidijo v tej borbi svoj ekonomski interes. Ne gre le za lobije, pač pa tudi za uspešne posameznike, ki si z fotovoltažo zaslužijo še eno penzijo zaradi subvencij države v investicijo in elektro sistema preko odkupa elektrike po garantirani ( višji ) ceni. Resna bitka zasebnega kapitala se bije tudi pri veternih elektrarnah, ki pa naletijo na odpor sosedov.

#5   Rado dne 31.01.2019 06:46

“Inženirjev, veterinarjev, zdravnikov, pravnikov, večinoma ne vabijo.”
Ni mi jasno Darko, čemu v tem naboru omenjaš tudi pravnike? Slednji vendarle smetijo po našem planetu bolj kot vsa industrija tretjega sveta.

#6   darko dne 25.02.2019 11:24

Ne razumem, zakaj je Rado mnenja, da pravniki ne sodijo zraven. Prav s pravnimi sredstvi se v veliki meri varuje tudi naravo in okolje. V Sloveniji so razne civilne iniciative dosegle največje uspeha na področju varovanja okolja prav po pravni poti (zaprtje cementarne Trbovlje, sanacija Celjske kotline, itd.). Tudi “Braslovška civilna iniciativa”, ki nasprotuje predvideni trasi avtoceste mimo Braslovč, ima sedaj svojo tožbo na Ustavnem sodišču RS. Varovanje okolja je zajeto v Ustavi RS, EU direktivah ter mnogih zakonih. Tudi v Kazenskem zakoniku (KZ) ima varovanje okolja več členov. Borba za pravice, ki so zapisane v predpisih, je najboljša, če pri tem sodelujejo pravniki.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !