Ekologija-oblika političnega boja

Ker so s parlamentarno demokracijo karte razdeljene in je za mlade povzpetnike, idealiste, revolucionarje, ki nimajo časa prehoditi karierno pot od člana stranke, lepilca plakatov in navijača ( ploskača) strankarskim veljakom do morebitnega poslanca, ter se jim upira pot laskača in hujskača na ukaz, največkrat uberejo svojo pot, ki je praviloma v konfliktu z etablirano. Tako smo imeli ( iz mojega spomina) hipije, revolucionarje ( ultra marksisti, oboževalci Che Gevare, Maocetunga), kjer je del prešel od besed k dejanjem (od demonstracij do oborožene gverile Rdečih brigad) in v sedemdesetih letih Zelene. Ti so napadali industrijo kot največjega onesnaževalca okolja ( v tistih časih je bila industrija glavni motor kapitala), zapirali tovarne, izsilili čistilne naprave in dosegli, da so se dejavniki onesnaženja opredelili tudi količinsko. S tem so dobili zeleni novo orožje dovoljenih, preseženih in kritičnih vrednosti tako, da se je boj za zdravo okolje prenesel iz političnega na pravo področje. Od ekologov do pravnikov.

Ker je bila ekologija dovolj splošna in aktualna, so jo v programe posrkale vse politične stranke in tako odvzele veter iz jader zelenim opcijam.

V osemdesetih letih je bila zelena politika del političnega boja proti sistemu v Jugoslaviji. Spomnim se kampanij v Celju, ko se občinski uradniki niso upali izdati gradbenega dovoljenja za postavitev bolj čistih tehnologij ali čistilnih naprav. Primer je bil v Cinkarni nov obrat žveplene kisline , ki uporablja elementarno žveplo in ki je nadomestil stare proizvodnje (sulfatno in piritno linijo). Kupljeni stroji so stali več kot leto na dvorišču, ker ni bilo gradbenega dovoljenja. Podoben absurd je bil v EMU. Za čiščenje dimnih plinov v proizvodnji frit ( vsebnost fluora) je bila kupljena čistilna naprava. Vendar so morali do izdaje gradbenega dovoljenja prevažati zelene aktiviste na oglede v tujino in jih pri tem izdatno razvajati. V histeriji se stroke enostavno ne sliši.

V vsej svoji vehemenci pa so zeleni vendarle dosegli premik. Prepoznavno filozofijo so vsrkale druge politične stranke, z namestitvijo čistilnih naprav sta se zrak in voda znatno izboljšala in za razvite države je ekologija iz stroška postala biznis, saj je bil omogočen razvoj nove panoge, novih naprav in novih zaposlitev.

Danes ekologija angažira ljudi le še takrat, ko gre za lokalne interese ( cementarna Trbovlje, Moravče, Kemis) ali pa je orožje strankarskega političnega boja ( drugi tir). Vmes je še nekaj ekološkega internacioalizma, kot so npr. jedrske elektrarne, zaščita posameznih vrst rastlin in živali me glede na konflikt interesov ( volk, medved in živinorejci. sulc v Savi in hidro elektrarna, vidra in elektrarne na Muri, metulj in obvoznica skozi Barje).

Podnebne spremembe so novo orožje za boj z neoliberalizmom. Ta boj se umika iz sfere politične ideologije ( levi desni, rdeči beli, Američani Rusi, ateisti verniki…) in skuša mobilizirati množice z moralno neoporečnimi cilji, podprtimi s stroko, na globalni ravni.

Ker samo orožje nima dovolj emotivnega naboja za mobiliziranje množic (kot npr. izročanje zapornikov v Honghongu za demokrate, ekološki davek na bencin za rumene jopiče, podražitev prevoza v Čilu, samosežig branjevca v Tuniziji za arabsko pomlad) se angažirajo razne Grete Thunberg, ubogi domorodci v Amazoniji, od žeje poginule živali v Afriki, v plastiko ujet delfin itd.

Čeprav se strinjam z ukrepi, ki bodo upočasnili podnebne spremembe, saj bodo povečali higieno človeštva ( bolj čisto okolje) in omogočili razvoj novih tehnologij, moram vseeno vsaj malo prikimati dr. Branku Grimsu.

Spomnim se obdobja 70 let, ko so znanstveniki opozarjalo, da bomo po letu 2000 izgubili vse iglaste gozdove zaradi kislega dežja. Pa smo jih res?

V prvi in drugi naftni krizi so energetiki ( akademiki) napovedovali, da bo zmanjkalo nafte. Južna Amerika je iz sladkornega trsa množično pridobivala alkohol , Evropa je z subvencijam spodbujala proizvodnjo bio dizla. V ta namen so izginjale obdelovalne površine za prehrano ljudi in živali, saj je bil bio dizel zaradi subvencij in evropskih sredstev dober posel. Danes, leta 2019 je nafte dovolj, ZDA postaja celo izvoznik. Rastline za pridobivanje pogonskega goriva ( alkohol, bio dizel ) pa z muko selimo na degradirane površine.

V moji mladosti je stroka videla največji problem v prekomerni rasti svetovnega prebivalstva. Takrat je Kitajska vodila akcijo ena družina- en otrok, v Indiji so deli radijske tranzistorje ženskam, ki so se sterilizirale. Danes nas je nekaj milijard več , pa tega problema ne vidimo. Glavni cilj je povečanje natalitete, da se naš rod, naš narod, naša država okrepijo.

Kot da se pripravljamo na globalno vojno vsak z vsakim, kjer bo število rok za vihtenje meča in število plodnih žensk za prirastek, usodno.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1   Darko dne 5.11.2019 11:19

Ekologija je res precej spolitizirala. Zato jo sedaj v veliki meri obvladujejo družboslovci (politiki), ostali strokovnjaki (predvsem inženirji) pa so porinjeni na obrobje. Do besede lahko pridejo, ko jim družboslovci (politiki) to dovolijo. Vendar pa še takrat spustijo zraven samo tiste, ki gredo v njihov kontekst. To je še posebej značilno v Sloveniji. V medijih imajo glavno besedo pri ekologije družboslovci in naravoslovci, inženirje pa ne spustijo zraven. Ekologija je izrazito interdisciplinarno področje v katerem je vsaj 50% inženirske problematike. Če niso pri obravnavi ekološke problematike ustrezno zastopane ustrezne inženirske stroke, lahko nastanejo nepopravljive posledice. Inženirji namreč ugotavljajo stanje (izvajajo meritve), načrtujejo objekte in vodijo obratovanje objektov. Današnje stanje tehnike je že na tako visoki ravni, da lahko ustrezno rešimo skoraj vse ekološke probleme. Vprašanje je le za kakšno ceno. Na primer, emisije CO2 iz TEŠ6 bi lahko skoraj v celoti odstranili iz dimnih plinov s pranjem z odpadno vodo iz premogovnika Velenje, ki je delno bazična in nima raztopljenega ogljika. Pri tem nastalo odpadno vodo, ki bi bila bogata s CO2, bi lahko spuščali v Šoštanjsko jezero. Tam bi CO2 porabile alge za svojo rast. Današnje stanje tehnike je sposobno ogljik pretvoriti celo v diamant. Družboslovci nas zavajajo z raznimi ekološkimi teorijami, ki so že v osnovi zgrešene. Vsak, ki je končal osnovno šolo ve, da fotosinteza ni možna brez CO2, vode in sonca. V naravi je pomembno, da ogljik pravilno kroži. To velja tudi za vodo, kisik, dušik, itd. Za porušitev ustreznega ravnotežja kroženja ogljika v naravi je nepomembno, ali smo pokurili preveč premoga, nafte, lesne biomase ali bioplina. “Zelena politika” pa spodbuja kurjenje lesne biomase, preganja pa fosilna goriva. Podobne neumnosti so tudi pri čiščenju odpadnih voda. Na KČN Koper bi bilo smiselno odpadno vodo očistiti tako, da bi jo lahko uporabili za kmetijske in tehnološke namene, namesto, da jo spuščajo v morje. Podobne neumnosti so tudi pri ravnanju z odpadki, pridobivanju električne energije, itd. Jaz zato pogosto “zelene” imenujem “zelene” zaradi tega, ker niso dovolj zreli.

#2   stricmarc dne 5.11.2019 16:33

Darko, zanimivi predlogi! Ne vem pa kako je v naši zbirokratizirani EU. Ali bi TEŠ 6 črtali iz seznama proizvajalcev toplogrednih plinov, če bi odstranjevala CO2 na način, kot si predlagal in bi s tem RS profitirala pri nakupu kuponov. Fosilna goriva se hoče izriniti ( na klopi za ogrevanje že skačejo poslovneži alternativ) in mislim, da predpise EU ni enostavno spremeniti. Kar pa se KČN Koper ( in tudi drugih) tiče, pa je verjetno problem cene stopnje ćiščenja. Za zalivanje so strožja merila kot za izliv v vodotoke. Saj tudi pri komunalnem blatu ( iz bioloških ČN) je rpoblem v stopnji onesnaženosti. Drugače bi bilo lahko to dobro gnojilo, ne pa da ga sušimo, kurimo v sežigalnicah ali pa izvažamo na Madžarsko.
V prispevku sem skušal opredeliti ekologijo kot sredstvo za politični boj ( igra prestolov), kjer pomladek išče pravo orožje, da se zavihti v sedlo oblasti. Zato tudi ni prave volje, da se problem reši, pač pa da se nabija in angažira čim večje množice, da spoznajo, kako korumpirana je naša oblast in da spozna ( se ji prišepne), da smo mi ta pravi.

#3   Darko dne 8.11.2019 09:55

Klasična tehnologija čiščenja odpadnih voda ni nič cenejša od MBR ČN (membranski biološki reaktor), čeprav je bistveno manj učinkovita. MBR ČN bistveno bolj učinkovito čisti odpadno vodo po vseh merjenih parametrih (KPK, BPK5, neraztopljene snovi, usedljive snovi, dušik, fosfor), poleg tega pa vodo povsem mikrobiološko očisti. MBR ČN je v Novem mestu. Voda na iztoku je pogosto čistejša od reke Krke, kamor odteka. Očiščeno vodo iz KČN Koper in KČN Piran bi lahko koristno izrabili (kmetijstvo, tehnološka voda, itd.), saj jo na obali v poletnih mesecih močno primanjkuje. Z dodatno, relativno enostavno obdelavo, bi jo lahko mešali tudi za vodo-oskrbo prebivalstva. Zakaj pa o tem ne razmišljajo? Ker se pri okoljevarstveni problematiki ne sodelujejo ustrezni inženirji. Podobno je tudi pri ravnanju z odpadki, sanaciji onesnaženih zemljin, itd. Ob razpravi onesnaženosti zelje s težkimi kovinami se ne govori v kakšni obliki so vezane težke kovine, ampak samo o njihovem deležu. Ker potekajo analize tako, da vzorec najprej obdela z zlatotopko (mešanica koncentrirane solitrne in žveplene kisline) in šele nato analizira koliko je težkih kovin v nastali raztopini, je logično, da določijo bistveno več težkih kovin kot se lahko vključijo v prehransko verigo. Pri teh pogojih bi ugotovili, da je celo AMC posoda, za katero smo dali velike denarje, povsem neprimerna, ker vsebuje veliko težkih kovin (Cr, Ni, Mn, Co, itd.). Tudi steklenih kozarcev ne bi smeli uporabljati, ker imajo preveč svinca. Pri onesnaženi zemlji v Celju bi morali meriti koliko težkih kovin se lahko raztaplja v vodi tako, da so dostopne rastlinam in živalim. To se navadno dela tako, da se vzorc obdela s 5% raztopino ocetne kisline. Raztapljanje v 5% ocetni kislini, ali obdelava z “zlatotopko”, pomeni bistveno razliko. Vendar pa “ekologi” tega ne vedo, ali nočejo vedeti. Podobno je tudi pri onesnaževanju zraka, vode, itd. Inženirske stroke so navadno moteče pri političnih projektih “zelenih”, zato se jih navadno izogibajo. Porušijo jim lahko kakšno teorijo, ki ni nujno, da je pravilna.

#4   stricmarc dne 8.11.2019 13:49

Darko, hvala za izčrpno pojasnilo. Da ekologi uporabljajo mejne, kritične in dovoljene koncentracije “strupov”, ki smo jih še včeraj uživali brez slabe vesti (DDT, kloramfenikoh, prašne delce pod 20 mikronov in podobno) in smo še vedno živi iztrgane iz vsebinskih kontekstov, kaže bolj na mojo domnevo, da gre za politični boj, kjer je varstvo okolja pomembno orožje.

#5   Rado dne 9.11.2019 06:33

“moram vseeno vsaj malo prikimati dr. Branku Grimsu.”

Ko preberem ali slišim kaj takšnega, se primem za revolver!

#6   stricmarc dne 9.11.2019 16:43

Tudi ti, Rado. Sem mislil, da so takšni, ki bi streljali, le na ultra desnici.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !