Kaj mi pripada?

Za mene ni ključni problem premalo pravic in ugodnosti, pač pa neinformiranost, neobveščenost tistih, ki niso iznajdljivi. Še reveži, ki pridejo v Slovenske novice niso navadni reveži, pač pa inventivni, ki znajo iz svoje revščine narediti poslovno priložnost. Množica je ostarelih ( z eno samo minimalno penzijo) , ki v jutranjih urah brska po smeteh, ki se ne zna obrniti na RK ali Karitas in ki niso vidni niti centrom za socialno varnost. Iznajdljivi siromaki si pri Karitasu ( sem videl na lastne oči) izbirajo izbrane znamke. Siromaki tipa« Bog pomagaj« pa so nevidni in so skriti v kvoti ljudi pod pragom revščine.

Doma ( še v SFRJ) smo imeli od kapi zadetega očeta. Ležal je na kavču in ko je prišla zdravnica, je opozorila, da bi zanj bilo primerno višje ležišče. In to je vse. V tistih časih so si že sposojali občani v bolnišnicah ustrezne postelje, vozičke, bergle, za kar so vedeli le razsvetljeni preko ustnega izročila.

Na Spizu sem iskal informacijo, kaj mi pripada brezplačno v zobozdravstvu. Podučili so me, da moj zobozdravnik že ve. Na pripombo, da pa tega sam ne vem, so mi odgovorili, da se vsako leto objavi cela knjiga in da tudi v primeru, da bi jo dobil v vpogled, me ne bi nič koristila, saj me poznam stroke in njenih izrazov. Pa smo končali. Le pri zobarskih uslugah se mi prijatelji čudijo, ko jim povem , koliko sem doplačal za protetiko pri koncesionarju in si mislijo: Ta je pa res budala!

Sem kronični bolnik z revmatoidnim artritisom. Ko malo pojamram, se mi znanci pohvalijo, da so dobili injekcijo, fizoterapijo , toplice, s pripombo: Saj ti pripada! Pa mi res? Kdo bi vedel? Morda varuh pacientovih pravic?

Menim,da bi bilo smiselno ustanoviti varuha pravic starostnikov, ki so najbolj ogrožena in deplasirana populacija, ki si sama ne more in ne zna pomagati. Njeni skrbniki pa jo dostikrat izkoriščajo in ustrahujejo. Ob množici drugih varuhov: človekovi, otrokovih, živalskih, spolnih, rasnih, pacientovih … pravic, si tudi starostniki zaslužijo svojega.

Kmečka logika sorodnika je, da si mora tisti, ki da nekaj nekomu več ali ceneje, na drugih »not pridit«. In jaz sem vedno tisti, pri katerem si noter pridejo.

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   Anonimnež dne 23.11.2019 10:23

Vedno je bilo tako, da ti pripada to, kar si izboriš. Še cerkev to podpira. V “priliki o talentih” je bilo povsem jasno povedano, da onemu, ki je bolj podjeten, pripada več. Tudi v tropu volkov, si mora alfa samec izboriti mesto vodje. To velja tudi med prebivalstvom. Zato ni čudno, da ni mis Slovenije najlepša med Slovenkami, ampak je najlepša med tistimi, ki so se prijavile na to tekmovanje. Nova “informacijska družba”, ki bo spremljala človeka od rojstva do smrti, ne bo te informacije uporabila le v pomoč prebivalstvu, ampak bo to v veliki meri izkoriščala. Najdalj je na tam področju Kitajska. Vendar pa te podatke v glavnem izkorišča za discipliniranje prebivalstva. Morda je bolj pravičen sistem v plemenskih skupnostih in velikih patriarhalnih družinah. Tam “glava družine” poskrbi, da se pomaga tudi najbolj nesposobnemu. že zaslužka v skupno blagajno. To je še vedno precej prisotno tudi pri Albancih. Mnogo tistih, ki delajo v Sloveniji in Nemčiji, pošiljajo denar “glavi družine”, ki skrbi za celotno družino.

#2   nergač dne 23.11.2019 10:59

Pri nas so te pred leti obveščali, kdaj ti poteče vozniško dovoljenje, kdaj prometno, morda celo kdaj osebna izkaznica; sedaj te samo obvestijo, da ti je že poteklo in, da je potrebno obnoviti oz. kakšna kazen ti sledi.
Država ima sedaj vsakogar pod lupo in bi enostavno vsakega lahko obvestila, da mu pripada to in to (otroški dodatek, varstveni dodatek, brezplačni vrtec, brezplačna TV naročnina in še kaj). Tako pa v tej informacijski dobi zahtevajo, da lahko urediš nekatere stvari le preko spleta , ki ga vse starejša populacija ne obvladajo. Potem pa tisti starostnik, ki nima nekoga mlajšega, to ureja le, če zna. Drugače pa …
Poznam konkreten primer 94-letne nepismene gospe, ki ji hči, ki tudi ni več mlada uredi varstveni dodatek, brezplačno tv naročnino, cenejši odvoz smeti (ker živi sama) in še množico za upravne in finančne organe pomembnih stvari. Pa bi to lahko FURS in še kdo poskrbel, da množice starostnikov in še kdo dobi obvestilo, kaj mu pripada.
V mnogih primerih pa je marsikaj odvisno od samopromocij. Tako se zbira sa ljudi iz socialnega dna, za bolne otroke, za pogorele ali porušene hiše in še kaj. Vendar nikoli za vse, ki so v enakem položaju. Samo za tiste, ki se izpostavijo.
Pred leti sem na TV videl prispevek, ko je oče jadikoval, da mora otroke s taxijem voziti v šolo, ker nima denarja za registracijo dveh avtov, ki sta stala pred hišo.
Poznanih je tudi kar nekaj primerov, ko starši niso poročeni, prijavljeni na različnih naslovih, za otroke pa, ker je mati nezaposlena in “samohranilka”, niso nikoli plačevali vrtca.
In pri nas je to dopustno oz prej omenjena “lupa” nikakor ne deluje.

#3   stricmarc dne 23.11.2019 16:04

Anonimnež, tvoja govorica je govorica uspešnih. Našel bi tudi priliko, ko govori o posebnem odnosu do revnih, o ubogih na duhi, zakaj njih je nebeško kreljestvo in tudi o bogatinu, ki lahko pride v nebesa podobno, kot kamela skozi šivankino uho.
V tem prispevku sem poudaril neenalost pri dosegljivosti pravic in predlagal nekoga, ki bi skrbel za varstvo pravic starostnikov. Prostovoljci so posebna zgodba, ki jo bom obdelal prihodnjič( ni vse zlato, kar se sveti). V svinčeni Jugoslaviji je imela krajevna skupnost pomembno vlogo pri socialnih transferjih, skrbi za starostnike, saj so krajani poznali boljše razmere kot CSD ( center za socialno delo) . Seveda pa so bile KS tudi vir informacij rajonskega miličnika. Vključevanje krajanov v socialne probleme sovaščanov pa je korak bližje plemenski ureditvi. V rajnki Avstriji je bila občina dolžna skrbeti za svoje reveže. V vaških skupnosti so bili seznami, koliko dni na leto je bil dolžan kmet hraniti usta revežev.

#4   stricmarc dne 23.11.2019 16:04

Nergač, sva na isti liniji.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !