Reformistična vlada?

Zakaj podpiram vlado Marjana Šarca?

Ker ni sprejela nobene relevantne reforme in ker se bolj ali manj obnaša kot tehnična vlada, ki naredi le tisto, kar je nujno.

Naj naštejmo nekaj baje nujnih in nedokončanih reform.

Zdravstvo.:

Znižanje čakalnih vrst je le kozmetika, ki jo lahko obideš z zakupom paketov zavarovalnic ( v enem tednu do specialista). Še vedno pa ni dovolj zasebne pobude v javnem zdravstvu ( privatizacija in koncesije), pa tudi nad zdravstveno blagajno ima še vedno monopol država , ki preprečuje, da bi tudi zasebne zavarovalnice kaj zaslužile. Država tudi ne opredeli košarice uslug, ki jih financira , tako da si lahko ta znajdeni zagotovijo najboljše strokovne usluge tudi iz tujine. Ob tem nas mediji ščuvajo, da nam pripada le najboljše, kar je glede na realne možnosti gojišče nezadovoljstva .

Ukinitev dodatnega zavarovanja je odvzem poslovnih priložnosti zavarovalnicam in odmik od neoliberalnega koncepta. Za to napako« bo Šarec še plačal.

Privatizacija zdravstva bi dejansko skrajšala čakalne vrste in prisilila družbo, da bi za zdravstvo namenila več denarja. Bilo bi tudi manj nezadovoljstva z zdravstvenimi uslugami, saj bi ne bilo pretiranih pričakovanj izven paketa zasebne zdravstvene zavarovalnice.

Šolstvo.

Ključna naloga je posodobitev učnega programa, kjer se proces narodnega prebujanja kulminira v naši desetdnevni vojni za osamosvojitev. NOB je projekt komunistične zarote, ki ga je potrebno v sklopu borbe proti komunizmu demonizirati in ne pozabiti. Domovinska vzgoja naj bo posvečena čaščenju osamosvojitve in liku njenih kreatorjev z Janšo na čelu. Sveta RKC naj dobi ponovno osrednjo vlogo v vzgoji in izobraževanju, ki ji jo je na silo odvzela komunistična oblast, saj vendar naša kultura temelji na krščanskih vrednotah. Zato šole, ki ne bi dosledno upoštevale zgodovinskih dejstev, ne bi smele delovati. Si zamislite zadrego ustavnega sodišča, ko bi islamska skupnost zahtevala enako financiranje svoje šole kot šole RKC.

Davčna reforma

Razbremeniti je potrebno bogate, zakaj ti znajo z denarjem. Predpostavi se, da bo od bogate obložene mize ostalo tudi nekaj za ostale. Če pa bogate privijemo, bodo odšli z denarjem v tujino, nas pa čakajo beda, vik in krik in škripanje z zobmi. Skratka Venezuela. Mini davčna reforma, ki jo je izpeljala ta vlada, je znižala davčne prilive ( manj denarja za penzije, za socialna stanovanja, za domove onemoglih) in popravila neto izplačilo vsem višjim plačilnim razredom ( ne le inženirjem). In z njo ni nihče zadovoljen; najnižji, ki že tako ne plačujejo dohodnine, niso pridobili nič; bogati premalo.

Pokojninska reforma

Ker se število upokojencev veča ( daljša življenjska doba, staranje prebivalstva), se v našem pokojninskem sistemu večajo obveze državnega proračuna do pokojninske blagajne. Ker prispevkov ne smemo povečevati ( drnovškova vlada je prepolovila prispevek delodajalcev), saj je delo že tako preobremenjeno, je mogoče le nižati pokojnine in podaljševati delovno dobo. Ker pa je veliko upokojencev pod pragom revščine, so tudi tu možnosti omejene. Skušalo se bo prisiliti aktivno prebivalstvo v dodatna pokojninska zavarovanja, za katerimi pa ne bo stala država s proračunom ( pokojninski skladi).Seveda pa se bo skušalo z raznimi triki prepričati ljudi, da so reforme v njihovo dobro. Ukinil se bo zgornji limit, saj je skrajno krivično, da ima menežer z 10.000 evro neto plače v pokoju le 2.500 evrov pokojnine. Namesto 57% osnove se bo odmera povišala na 63 %, kar bi na prvo žogo ocenil, da se bodo pokojnine dvignile za 6%. Pa se ne bodo niti z 1%, saj se bo upoštevana delovna doba podaljšala. Človek pač ima na začetku poklicne poti nižjo plačo.

Skrb za ostarele

Socialno podjetništvo je na prvi pogled prava stvar. Starostnik ostane dolgo v svojem okolju in družba mu preko socialnega podjetništva nudi pomoč. Ker pa večina starostnikov ni zmožna plačevati ekonomske cene storitve, je ta dejavnost razvita le v tistih občinah, ki lahko same zagotavljajo sredstva. Ideja je bila prenesena iz Skandinavije, kjer je družba bogata in še ne do kraja prestreljena z neoliberalnim konceptom.

Če bi država namenila nekaj deset milijonov v gradnjo domov za ostarele, bi pravzaprav zadušila poslovne priložnosti za zasebne investitorje , ki težko čakajo na državno koncesijo. Že danes se v zasebnih domovih najde kakšna postelja. So pa seveda dražji. Z domovi je podobno, kot s stanovanji. Nihče ne bi gradil za socialo, pač pa za dobiček. Če pa je ljudstvo revno, naj mu pomaga država. Ne tako, da nas investitorje sili v nižanje najemnin, pač pa naj z subvencijami pomaga revežu, da mi dobimo svoje.

Marjan Šarec ni levičar in ta vlada je levo sredinska bolj zaradi razmer. Zato ukrepe, ki zboljšujejo položaj deplasiranih, le s težavo sprejema, ker se ne želi zameriti kapitalu in močnim lobijem , ki upravljajo medijski posel.

Po drugi strani pa ima občutek krščanskega socialista , ki mu je ideja neoliberalizma tuja in ima še vedno posluh za malega človeka.

Spretno skuša balansirati med Scilo in Karibdo . Zato so reforme izpeljane le na pol , da je volk sit in koza cela. Pa ni ne volk sit in ne koza cela, oba pa sta hvala bogu še živa. Vendar oba nezadovoljna.

V tem grmu tiči šansa opozicije.

Šarčeva vlada bo v očeh nekaterih vlada, ki je zapravila priložnosti ( kakšne?). Bo pa po drugi strani vlada, ki je najmanj » zajebala«. In to v mojih očeh tudi nekaj šteje.

  • Share/Bookmark


5 komentarjev ↓

#1   Anonimnež dne 29.11.2019 10:00

Strinjam se s tem, da je bolje, če si gre Šarec čim manj reform. S tem bo narejeno tudi manj škode. Vse reforme pa morajo biti zelo premišljene. Za to pa trenutno ni politične volje. Reforme so potrebne na svetovnem nivoju. Za te reforme pa še ni niti na filozofskem nivoju jasno katera pot je prava. Socializem, ki je vsaj na teoretičnem nivoju veljal za naprednejšega od kapitalizma, je propadel. Liberalni kapitalizem, ki trenutno vodi svet v več odtenkih, pa se ni izkazal (vedno večje razlike med bogatimi in revnimi, ogroženo okolje, ogrožene človeške pravice, itd.).

#2   stricmarc dne 29.11.2019 18:15

Anonimnež, bo držalo. Ključni problem so cilji reform. Pokojninska reforma bi naj bila odgovor na vzdržnost proračuna, kar se lahko doseže z nižjimi penzijami, z daljšo delovno dobo (kar se dela) in polnjenje pokojnnske blagajne ( večji prispevki, kar se, bog ne daj, ne dela). Od takšne reforme večina bodočih upokojencev ne bo nič pridobila. Samo zasledovati BDP, konkurenčnost, optimizem kapitala pa so mantre neokapitalizma, ki pa ne vodi nujno do napredka ( kaj to sploh je? ), niti do blaginje za večino. V Nemčiji je Schroeder naredil nemško gospodarstvo spet konkurenčno ( znižal je stroške dela), zato so opli, mercedesi, bmw konkurenčni na svetovnem trgu. Ker so po cenah konkurenčni in nič več 20 % dražji od konkurence, danes tudi nemška roba nima tiste bleščice, kot nekdaj. S pokojninsko reformo pa imajo Nemci nižje penzije kot Avstrici, čeprav so pred desetletji hodili sami delat v Nemčijo zaradi višjih plač. Povprečni Nemec je tudi siromašnješi od npr. Grka, saj nima nepremičnin in živi v najemniških stanovanjih. Bančnih depozitov tudi nima, ker mu svetujejo svetovalci vlaganje v sklade. Zato imajo res nekja več premoženja v skladih, ki pa lahko ob gospodarski krizi ( ob iznajdljivih upraviteljih) čez noč izhlapijo. Za nas je primeren vzgled Avstrija. Njihove pokojnine so 80 5 plače. Procent proračuna, ki gre za penzije in zdravstvo, je višji kot pri nas. Kreditiranje gradnje hiš in stanovanj vrši država in del dolga tudi odpiše. V mestih ( Dunaj) se podpira gradnja socialnih stanovanj. Vse to je dediščina rdeče Avstrije, oz. Bruna Kreiyskega, skoraj večnega rdečega avstrijskega kanclerja, ki jo niti svobodnjaki ne upajo ukiniti.
Pri ciljih reform pa radi naši sociologi ( zakonca Hribar) govorijo o novem družbenem dogovoru, uvoženega iz Angije. Kot da bi ti dogovori res obstajali. Daje pa reformam videz legitimnosti in splošni videz skrbi za blaginjo državljanov.

#3   Anonimnež dne 1.12.2019 12:05

Žal tudi od dr. Žižka, ki velja za našega največjega filozofa, ne dobimo nobene konkretne usmeritve, katera pot razvoja družbe je prava. Še na ekološkem področju ni jasnih usmeritev, kaj je prav in kaj narobe. Nekateri še vedno govorijo o “brez ogljični družbi”, čeprav že otrok v osnovni šoli ve, da brez CO2, vode in sonca ni življenja. Pod vplivom takšnih ekologov se preganja fosilna goriva, spodbuja pa se kurjenje lesne biomase. Za naravo pa je čisto vseeno zaradi česar je v zraku preveč CO2, ali zaradi kurjenja fosilnih goriv ali lesne biomase. Na to sem se spomnil zaradi tega, ker se je sosed odločil, da ne bo več kuril zemeljskega plina, ampak bo raje kuril lesno biomaso. Za takšno potezo se je odločil, ker država podpira kurjenje lesne biomase. Zemeljski plin verjetno cenejši o briketov, vendar pa je je zelo obdavčen s okoljskimi dajatvami, tako da predstavlja cena zemeljskega plina le 1/3 stroškov. Pri lesni biomasi pa ni tako velikih dajatev, čeprav veliko bolj onesnažuje okolje. Pri lesni biomasi nastane zelo veliko prašnih delcev in nekaterih drugih nevarnih snovi (SO2, NOx, itd.), pri izgorevanju zemeljskega pa nastane le CO2 in H2O. Kako to, da so to politiki in “zeleni ” spregledali? Pri pokojninski blagajni bi rešili problem, če bi bile pokojnine odvisne le glede na vplačane prispevke. Vsak bi lahko dobil le toliko kot je vplačal. Vse ostale pokojnine pa naj plačuje država iz drugih postavk proračuna. To je čisto kapitalistični sistem, ki pa je vzdržen. Država se naj nato ukvarja s katerih postavk bo pokrivala ostale pokojnine, ne pa , da s tem obremenjuje pokojninsko blagajno. To bi bila politika, ki bi ustreza kapitalizmu. Če se bi odločili za socializem, oziroma komunizem, bi verjetno kmalu prišli do “univerzalnega dohodka” in “univerzalne pokojnine”. Idealno bi bilo, če bi lahko vsak delal po svojih sposobnostih in jemal po svojih potrebah. Ljudje pa bi morali biti vzgojeni tako, da bi bili zelo pridni in zelo skromni. Takšni pa so morda le v verskih redovniških skupnostih in izraelskih kibucih. Za zagotovitev takšnih razmer pa je verjetno potrebna diktatura. V demokraciji se morda lahko prav tako vzpostavi urejena socialno vzdržna družba (socializem). Vendar pa je to zelo težko ob globalizaciji. Milijoni revežev prihajajo v razvite države prav zaradi tega, ker si želijo socialnih pridobitev. Rešitev je torej enakomerni svetovni razvoj na vseh področjih (gospodarsko, ekološko, socialno, itd.), s čemer bi zmanjšali potrebo po migracijah. Pri tem pa je nujno v najbolj kritičnih delih sveta radikalno zmanjšati število rojstev (Afrika, Azija). Podpirati je potrebno kontracepcijo in ob rojstvu tretjega odtoka še sterilizacijo. S tem bi zmanjšali revščino v teh državah in velike pritiske po migracijah, ki so postale resen politični problem v razvitih državah kamor prihajajo migranti. Urejene migracije so vsekakor dobrodošle in koristne za svet, vendar ne pa v tako velikem obsegu, kot so sedaj. Migranti se morajo hitro vključiti v novo okolje na ta način, da ne povzročajo problemov (delo, jezik, kultura, stanovanje, itd.).
Lahko pa smo pred tehnološko revolucijo, ki bo zaradi avtomatizacije in robotizacije radikalno zmanjšala število delovnih mest, ali pred nastankom novega tlačanskega sistema. Robotizacija in avtomatizacija ne bo zaživela v celoti, če bomo imeli na trgu milijone revežev, ki bodo pripravljeni delati le za preživetje. Ta poceni delovna sila se bo v začetku formirala le iz vrst migrantov, pozneje pa tudi o “nesposobnih” domačinov.
Preko različnih mehanizmov (dovoljenje za delo, stanovanje, krediti, itd.) se bo te novo nastale “tlačane” držalo v pokorščini. Za to se bo koristila vsa najmodernejša tehnologija (internet, mobilni telefoni, kamere, sateliti, droni, itd.). Tistega, ki se ne bo želel pokoriti, bo oblast odkrila že v fazi razmišljanja o tem, da se s tem ne strinja. Najbolj je na tem področju “napredovala” Kitajska. Ali je tak koncept razvoja primeren tudi za nas?

#4   nergač dne 1.12.2019 13:47

Tudi jaz se nagibam k podpiranju Šarčeve vlade, ker se mi dozdeva, da, čeprav ni naredila občutnih skokov na bolje, je sigurno naredila (že v tem kratkem obdobju) manj škode, kot vsaka prejšnja.
Sicer pa naj “seciram” po poglavjih, kot ti.

Zdravstvo
Imamo deklarirano skrajševanje čakalnih vrst, ki ga zdravstvene ustanove elegantno zaobidejo. Ker pacient v predpisani čakalni dobi ne bo pravočasno na vrsti, zahtevajo podpis soglasja, da se strinja, da bo kasneje. Mi pa še vedno ni jasna razlika, če dam nekomu podkupnino, da bom prej na vrsti, ali pa plačam Zavarovalnici, da mi omogoči preskok vrste, čeprav se KPK z mano ni strinjala.
Da pa se pri dodatnem zavarovanju (pre)velik znesek porabi za zavorovalnice in bi ga že zdavnaj morali vklučili v obvezni zdravstveni žakalj je pa že prevečkrat prežvečena tema.
Da pa v zdravstvu več miljonov vredne aparature več stojijo neizkoriščene, kot so v uporabi pa je že druga zgodba. V industriji v večini primerov dragi stroji “laufajo” na tri izmene sedem dni v tednu.

Šolstvo
Imeli smo takšne in drugačne reforme šolstva in v večini primerov se je pokazalo kasneje, da je bilo prej bolje. Vsak minister je želel pustiti svoj pečat.
Predmetniki so pa tako ali tako bili po okusu zmagovalcev, ker le ti pišejo zgodovino – pa učne programe tudi.

Davčna reforma
Vse politične odločitve sprejemajo tisti z debelejšimi, zlobirajo pa tisti z debelimi denarnicami in razumljivo, je, da se pobrigajo, da reforme niso njim v škodo. Tisti s tankimi ali praznimi denarnicami imamo
priliko “šimfati” in se maščevalno obnašati na volitvah, doseči pa za sebe ne moremo nič dobrega, proti čemur so oni prvi.

Pokojninska reforma
Nisem uspel najti koliko pokojninskih reform smo v Sloveniji že imeli (spremembe: delovne dobe, % osnove, določitev osnove, dolžina zajema delovne dobe, revalorizacije plač, benificije določenih poklicev, dokup delovne dobe, vštevanje rojenih otrok, dodatni stebri) iz česar sklepam, da imamo VSI upokojenci krivične pokojnine. Eni krivično nizke, drugi po krivici visoke. Kot primer naj navedem, da se zaradi reforme 1990 tega leta upokojilo 44% več ljudi, kot prejšnje leto, leta 1991 pa celo 56% več, kot naslednje leto. In vsi ti so imeli bistveno krajšo delovno dobo in bistveno višji % odmere, kot današnje generacije. Mnogi od njih te (pre)visoke pokojnine prejemajo še danes, ker so se upokojili mladi. Mislim, da nujno rabimo reformo, ki bi te krivice popravila ali pa bi jih vsaj popravljalaa na način (Bratovškove) vskladitve.

Skrb za ostarele
pa bi bila pravična, če bi si vsak upokojenec lahko pokril stroške bivanja v Domu ostarelih iz pokojnine ali pa bi razliko krila država.

Večino teh “popravkov” bi Šarčeva koalicija zmogla, pa čeprav ob prišepetavanju Levice.

#5   stricmarc dne 2.12.2019 15:01

Nergač, se strinjam.Vendar pa si snovalci reform rezultate drugače predstavljajo, kot midva.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !