Prometne konice

Razbremenitev cest v prometnih konicah

Na siolu sem zasledil članek Gregorja Pavšiča o prometnih zastojih.https://siol.net/avtomoto/novice/ti-podatki-pojasnjujejo-zastoje-in-razkrivajo-potencial-novih-avtov-514707 Sam bolj govori o električnih avtomobilih in zmanjšanje toplogrednih plinih, vendar navaja veliko podatkov o dnevnih migracijah na delo. Samo v Ljubljansko regijo pride dnevno 90.800 aktivnih oseb (podatek za leto 2018): iz Prekmurja 3.117, iz Podravske regije 9.900 , iz Savinjske 11.330, iz Koroške 1.702 in tako naprej.

Glede na to, da iz Celja peljeta le dva avtobusa in en poslovni vlak v času, da prispeš v Ljubljano v službo do devetih ( od postaje moraš računati še na lokalni prevoz) očitno množica prihaja v Ljubljano z osebnimi avtomobili. Dizel, bencin ali elektrika ne vplivajo na zastoje, pač pa morda le na izpuste toplogrednih plinov.

Prava rešitev ni gradnja dodatnih prometnih pasov, pač pa bistven premik delovne migracije na javni prevoz; to je na železnico in avtobuse, kjer je to mogoče. Danes se ob redkih in polpraznih povezavah javnega prevoza dušimo v prometnih konicah, istočasno pa država ( da ne bom mantral »mi davkoplačevalci«) subvencionira SŽ- potniški promet in medkrajevne avtobusne povezave. Tega denarja ni tako malo, da ne bi pokril izgube polpraznih prevoznikov. Če zraven peljejo brezplačno še upokojence, se ne bo poznalo na ekonomiki (bonbonček Alenke Bratušek).

Povrnitev stroškov prevoza na delo zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih ( 130 čl.) in kolektivne pogodbe tako, da ideja o ukinitvi prevoza na delo ne pride v obzir. Ker pa gre za neobdavčen prihodek, s tem dodatkom delodajalci vsaj malo blažijo socialno stisko ( nizka plača, maksimalni stroški za prevoz in nadomestilo za malico).

Predlagam:

1. Sprememba politike plačila prevoznih stroškov

Plačuje se naj samo javna prevozna sredstva, kjer je to le mogoče in sicer mesečna ali letna vozovnica pri javnemu podjetju. Drugače bo koristnik pobral denar in sedel v svoj ali kolegov avto. Z vidika prometnih konic nismo s tem naredili nič. Morda se lahko pavšal prizna in izplača za prevoz do najbližjega postajališča.

2. Fleksibilen delovni čas in delo od doma (kjer in kadar je to mogoče)

3. Urediti javni prevoz in prilagoditi vozne rede.

morajo vpeljati več vlakov ( hitrih, poslovnih). Iz Maribora je le eno poslovni vlak in še za tega je potrebna rezervacija. Ko je poln, je poln in se ne priklapljajo dodatni vagoni. Ostaja pa vlak, ki je bistveno počasnejši in pri vračanju iz Ljubljane morajo potniki zaradi okvare tira v Zidanem mostu prestopati na avtobus, ki jih pripelje do Laškega in nato z drugim vlakom naprej.

Avtobusni prevozniki naj zagotovijo dovolj avtobusov ( iz Celja v Ljubljano sta le dva, ki te pripeljeta v Ljubljano do pol devetih). Koncesionarji morajo na svojih postajah vzdrževati ažurni vozni red vseh povezav, tudi konkurenčne. Na spletu pogrešam enotni vozni red z vsemi progami vseh prevoznikov.

Za razbremenitev prometnih konic ni potrebno osveščanje voznikov, niti reklamnih spotov, pač pa le nekaj ukrepov in sprememb pri delovnem času in načinu povrnitve stroškov prevoza. Vzporedno s temi ukrepi pa se morata oba prevoznika pravočasno prilagoditi spremenjenem režimu prihoda na delo. Vlada jih lahko tem prilagoditvam prisili z levo roko, saj se oba dodatno hranita na državnih jaslih. Neka mala in učinkovita delovna komisija vlade ali ministrstva opravi to nalogo takoj. Res bo malo nejevolje pri tistih, ki služijo s prevoznimi stroški ( štirje se peljejo z enim avtom) in pri tistih, ki so oddaljeni malo premalo od postajališča, da bi bili opravičeni do kilometrine. Ni pa tema ideološka , da bi razdvajale politične stranke.-

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   Anonimnež dne 30.12.2019 17:33

Strinjam se vsem kar si napisal. Dodal pa bi še, da predstavlja velik problem predvsem tudi tovorni promet. Tovorni promet je potrebno v čim večji meri preusmeriti na železniške tore. Kot primer neustreznega koriščenje železniškega preveza navajam povezavo Velenja z ostalim delom Slovenije. Ta relacija je trenutno v Sloveniji prometno najbolj aktualna, zato je prav, da jo obravnavamo. Velenjski politiki in gospodarstveniki na vse načine pritiskajo na državo naj končno začne graditi avtocesto od Velenja do štajerske avtoceste (kje se bo priključila pa je še stvar sodnih sporov). Pravijo, da se brez tega ne bo moglo njihovo gospodarstvo normalno razvijati. Pri tem pa je železniška proga od Velenja do Celja skoraj popolnoma neizkoriščena. Samo zjutraj pelje na tej relaciji en tovorni vlak, pa še ta ni posebno velik. Kje so torej te silne potrebe gospodarstva? Morda bo nekdo rekel, da je železniški prevoz prepočasen. Za nekatere proizvode je lahko vsak izgubljeni dan pomemben (živilski proizvodi, farmacevtski proizvodi, itd.), ker so proizvodni hitro pokvarljivi. To pa ne valja za pralne stroje, električne štedilnike, plastične izdelke, premog, itd. Za pralni stroj ali plastične izdelke je vseeno ali pridejo do trgovskega skladišča kakšen dan pozneje. Zato bi bilo potrebno na tej relaciji veliko bolje izkoristiti železniški promet in šele nato razmišljati o avto cesti.

#2   stricmarc dne 30.12.2019 18:37

Naše vedenje ni več aktualno. Včasih je veljalo, da je ladijski promet najcenejši, nato železniški, nato cestni in najdražji letalski. Danes pa se z letalom ceneje voziš kot z vlakom ali avtobusom. Mislim, da bi morale takse ponovno narediti železniški promet cenejšega od cestnega, saj gre pri tistih,ki nimajo tovornega tira še za prekladanje na tovornih postajah in pride suma sumarom cestni transpor cenejši.

#3   lordwales dne 1.01.2020 18:32

Če si peš, težav ni!

#4   stricmarc dne 1.01.2020 19:36

Duhovito!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !