Elektronika in varnost

Berem: Evropski center za varnost v prometu (ETSC) je zopet inovativen. Čez tri leta bo obvezen nov kup elektronske opreme za povečanje varnosti vozil. Vse lepo in prav. Opozarjam pa zagrete digitaliste, da naj bo ohranjena vsaj pri nekaterih rešitvah možnost izklopa elektronike v interesu večje varnosti v izjemnih primerih.

ESP ( sistem proti zdrsu koles) deluje tako, da pri teku kolesa v prazno zmanjša moč na to kolo. Pri vožnji v klanec jo lahko pozimi toliko zmanjša, da ni dovolj moči za vožnjo navkreber. V praksi se je potrdilo, da so vozila brez elektronike zmogla zasnežene klance z razliko od elektronsko bolje opremljenih dražjih vozil. Danes se ta sistem po potrebi še lahko ročno izklaplja.

Prav tako bi morala obstajati možnost izključitve sistema zaviranja v sili (AEB) in sistema za preprečevanja trka. Zamislite si namreč, da se nepridiprav postavi pred vaš avto in avto avtomatsko poslušno ustavi pred njim. Morda EU le ne bo čez tri leta tako varna, da bi takšen scenarij ne bil mogoč.

Pred časom sem imel kombi, ki so se mu luči avtomatsko prižgale ( Renault za slovenski trg). Ko sem na mejnih prehodih stal v koloni na carini v mrazu s prižganim motorjem, so samo meni svetile luči. Šele na servisu so mi pokazali, da se lahko tudi ročno izklopijo ( nekje spodaj pod volanom).

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   Darko dne 13.01.2020 10:59

Pri novejših osebnih avtomobilih je že sedaj več kot sto različnih senzorjev, ki zbirajo različne podatke in jih delno tudi uporabljajo. Veliko podatkov pa še ni ustrezno uporabljenih. V bližnji prihodnosti se bodo uporabili pri avtomatski vožnji (najprej pri tovornjakih), za potrebe boljšega servisiranja ter pri zavarovanju. Zavarovalnice bodo verjetno imele različne višine zavarovanje glede način vožnje določenega vozila. Senzorji registrirajo podatke vsakih nekaj sekund (odvisno od senzorja) in jih v odvisnosti od zahtev proizvajalca tudi beležijo. Ti podatki se uporabljajo za normalno delovanje avtomobila, ali pa shranjujejo za primer diagnostike (na servisu, ob nesrečah, itd.). Trenutno sodni izvedenci še ne ugotavljajo vzrokov nesreč na podlagi shranjenih podatkov iz senzorjev, ampak po klasičnih metodah. Večina sodnih izvedencev in cenilcev sploh ne ve katerih podatki se shranjujejo na različnih senzorjih in kako je možno priti do njih. Že sedaj bi načelno dalo ugotoviti skoraj vse iz zbranih podatkov iz senzorjev (celoten potek vožnje). Na tem se veliko dela, posebno pri letalih, vlakih, ladjah, tovornjakih, itd. Iz črne skrinje na letalu se lahko skoraj zagotovo ugotovi vzrok za nesrečo letala. Te podatke verjetno ne bodo obdelovala same avtomobilske tovarne, ampak bodo to izvajale specializirane družbe, ki bolje obvladajo analiziranje zbranih podatkov. Takšen je svetovni trend. Na primer, pri letalih proizvajalci motorjev skrbijo za njihovo brezhibnost. Zato imajo vgrajeno celo vrsto senzorjev, ki jim zbirajo različne podatke. Tudi pri novejših osebnih avtomobilih je že zbrano toliko podatkov, da bi se lahko iz njih ugotovilo kdo ga je vozil in ali se je pri vožnji držal prometnih predpisov. Podobno velja tudi za tovornjake. Tudi pri različni strojni mehanizaciji se zbita množila podatkov. Nekoliko manj, a kljub temu veliko, pa tudi pri beli tehniki in elektroniki. Le ljudje trenutno še nimamo vgrajenih dodatnih senzorjev. Vendar pa z mobilnimi telefoni in raznimi urami te senzorje nosimo s sabo. Veliko “brat iz ozadja” nas bo lahko opazoval kar koli bomo počeli. Takšen je žal, ali pa modra tudi na veselje, ta novi trend. Žal bo takrat, če se bodo ti podatki izkoriščali, na veselje pa, če nam bo to v pomoč.

#2   stricmarc dne 14.01.2020 12:01

V vsakem procesu je zaželjeno zajemati in meriti čim več parametrov, ki pomagajo razumeti, obvladati, optimilizirati sam proces. To se mi ne zdi sporno.Sporno pa le, ko v škodo varovanja zasebnosti. te podatke porabimo , ko ne gre več za nadziranje procesa samega. Pri vsej elektronsko uravnavani kibernetiki pa predlagam, da ostaja možnost ročnega izklapanja v izogib ranljivosti sistemov v primeru kibernetjih napadov, v primeru upora umetne inteligenca ali pa v konkretnih primerih, ki sem jih opisal. K tem lahko prištejemo tudi nesreče zadnjega modela Boeinga 737 max, ko je bil prevzem ročnega upravljanja tako zapleten, da je posadki zmanjkalo časa,

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !