Nova zmaga kapitala

Z odstopom predsednika vlade, je jasno, da je kapital zmagal. Ko duh privatizacije spustiš iz steklenice, ga brez prisile ( revolucije) ali zvijačnosti ( Aladin) ni mogoče več omejiti. Kapital lobira, grozi, podkupuje in preko lastniških struktur v medijih oblikuje javno mnenje. Po potrebi vrže ministra ali odstopi celotno vlado. Šarec se je tega zavedal in je zato pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja tako cincal. Levica iz bogatih revolucionarnih izkušenj je vedela, da je ukrep, ki je v škodo kapitalu potrebno opraviti hitro in celovito, da zmanjka časa za proti ofenzivo.

Sedaj je, kar je.

Zelena luč za privatizacijo zdravstva je pot, ki pelje do človeka vrednega življenja (iz volilnih obljub SDS in NSi), vsaj za nekatere.

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   Anonimnež dne 30.01.2020 17:16

Za privatizacijo zdravstva so se nekoliko bolj na široko odprla vrata. Sedaj je potrebno na vse mogoče načine nagajati javnemu zdravstvenemu sistemu (normativi, čakalne vrste, zahteve po večjih plačah, itd.), da se bo kot pravo alternativo pokazala večja privatizacija. Če javni zdravstvo ni sposobno opraviti dela, ga naj opravijo zasebniki. Za zasebnike ne nas ne brigajo normativi, saj oni sami dobro vedo kaj je prav.

#2   Stric Marč dne 30.01.2020 18:54

Ko še niso čakalne vrste rušile vlad, je npr. okulist v našem kraju imel čakalno dobo največ 60 dni. Vpis na čakalno listo je bil mogoč le vsak ponedeljek od 13 do 14. ure. Ko pa je bil seznam čakajočih predolg, je gospa povedala po telefonu:”Ta mesec ne sprejemamo novih pacientov. Pokličite naslednji ponedeljek v novem mesecu. Kako pa je potekal sistem z nujnimi napotnicami, ne vem. Prav tako ne vem, kako se čakalne vrste sploh izračunajo, saj so zelo različne od kraja do kraja. Če hočemo prikazovati neuspehe, se očitne jemlje najdaljši čas. Tudi v domovih oskrbovancev je potrebno malo selektivnosti. Dolge čakalne dobe so le v javnih zavodih ( ker so cenejši), medtem ko v zasebnih ni takšnih vrst. Prav tako ni prav, da se operira s čakalnimi vrstami z prosilci, ki so vpisani na rezervo. Moja tašča je bila vpisana deset let in je v tem času kar nekaj terminov odklonila.

#3   Anonimnež dne 9.02.2020 10:09

Restavracija kapitalizma ni bila popolna, na več področjih se je zataknilo. Še vedno imamo ostanke prejšnjega socializma, ki ovirajo zasebno iniciativo (zdravstvo, šolstvo, javne službe, itd.). Zasebni sektor ni zainteresiran za popolno privatizacijo. Zasebni sektor se veliko bolje znajde, če lahko izbira med tem, kaj se mu izplača in kaj ne. Tisto kar se mu ne izplača, pa naj gre na račun države. Sedaj niso zainteresirani za odpiranje privatnih zdravstvenih ambulant in lekarn na podeželju, ampak samo v urbanih središčih, ker je velik trg. Podobno je tudi v šolstvu. Na podeželju zapirajo odročne osnovne šole, ker ni dovolj otrok. Prepričan sem, da bi jih država z veseljem prepustila v upravljanje RKC. Vendar pa za to ni interesa. Trenutno je relativno velik interes privatnega kapitala na področju varstva starostnikov (domovi oskrbovancev, varovana stanovanja, itd.), ker je še dovolj takšnih upokojencev, ki lahko plačajo ceno med 1000 in 1500 EUR na osebo. Ko bo teh zmanjkalo, bodo pritisk na državo, da pokrije razliko v ceni.

#4   stricmarc dne 11.02.2020 14:46

Kapital si želi ekonomske oskrbnine. Kdor pač ne zmore, naj primaknejo svojci ali država. Tudi javno zasebno partnerstvo ni slaba pogruntavščina. Ko je dobiček,je naš. Izguba pripada državi. Za volanom sedi zasebni kapital, ki zna tako upravljati, da izgubo pokrije država. Dobička pa tako ni, saj si mi pridemo not preko stroškov in ne preko devident.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !