Sežig in sosežig odpadkov

Ob kopičenju odpadne plastike, samovžigov skladišč zbirateljev odpadkov in prepoved izvoza mulja bioloških čistilnih naprav v Madžarsko ponovno odpira nikoli dorečene dileme: Kam z odpadki?

Sosežig je bila neka hitra rešitev, ko je industrija ( predvsem cementarne) sežigala kalorične odpadke, ki niso vsebovale žvepla in halogenih spojin. Cementarna je nekaj zaslužila na odpadkih in nekaj privarčevala pri gorivu. Predpisane meje za izpuste dimnih plinov so bistveno višje kot pri sežigalnici. Tako rešitev tolerira okolje le tako dolgo, dokler ima občutek, da ljudje živijo od tovarne. Ko pa tovarno prevzamejo tujci in skušajo rentabilnost proizvodnje reševati z sosežigom povečanih količin odpadkov, pripeljanih tudi iz tujine, se idila konča. To je primer Cementarne Trbovlje ( francoski lastniki), Cementarne Anhovo ( italijansko avstrijski lastniki) in se bi še našlo. Sežigalnica Rače, ki je bila zgrajena predvsem za potrebe tovarne Pinos Rače, je s spremembo lastniške strukture postala moteč dejavnik kraja. Tudi v Leku so bile pred leti težnje, da se njihova sežigalnica v Lendavi proda. Zdi se, da je Novartis to idejo opustil.

Krajani še nekako tolerirajo sežig odpadkov, če rešujejo s tem predvsem svoje ekološke probleme. Celjska sežigalnica se je v relativno preobremenjenem in ozaveščenem okolju dobro vključila v prostor, dokler rešuje predvsem odpadke njihovega zbirnega centra in je vključena v sistem toplotne oskrbe Celja.

Sanje o neki veliki centralni sežigalnice pa nočejo in nočejo ugasniti. Poskušali so v Kidričevem, Zasavju, Jesenicah. Menjali so izrazoslovje od ekscelatorja, do termične razgradnje in pirolize.

Vendar pa je dejstvo, da ne glede na male predpisane emisije onesnažuje okolje večja sežigalnica bistveno bolj, saj je emisija dimnih plinov količinsko večja.

Sam menim, da je sosežig in manjše sežigalnice pri zbirnih centrih še sprejemljiva rešitev . Tudi za TEŠ je sosežig primeren, saj za nekatere vrste odpadkov, kot so npr. posušeni mulji bioloških čistilnih naprav, ker so kalorično podobni lignitu. Da pa se TEŠ 6 spremeni v sežigalnico odpadkov, krajani ne bodo pristali. Tudi stroka bo našla tisoč razlogov, zakaj to ni mogoče.

Reševanje odpadkov zahteva tenkočutnost, zmernost in postopnost z upoštevanjem principa, da se ekološko breme enakomerno porazdeli in da rešujemo predvsem svojo svinjarijo. Ideja o gospodarstvu brez odpadkov bo vsaj še vsaj nekaj let le trend, usmeritev. Do takrat pa je potrebno ekološke probleme reševati in ne čakati na neke subjekte ekološkega biznisa, ki bodo probleme reševali (zbiratelji, posredniki…)

Biološke čistilne naprave že imamo vsaj trideset let. In koliko razvojnih projektov z rešitvami so komunale sofinancirale, da bi problem nastalega blata zadovoljivo rešile?

PS.: Čudim se lastnikom Cementarne Anhovo, da zahtevajo povečanje odpadkov za sosežig. Jaz bi se na njihovem mestu veselil že pridobljenih dovoljenj in se prilizoval okolju , da še tega ne izgubim.

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   Darko dne 15.02.2020 10:25

Sežiganje odpadkov zaradi tega, da se jih znebimo, že dolgo bi več ustrezna tehnološka rešitev. Okvirna EU direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EU) ima hierarhično lestvico na kateri je odstranjevanje odpadkov najnižje. Sežig odpadkov zaradi odstranjevanja je torej neprimeren način ravnanja z odpadli. Zato se v EU že vsaj 15 let ne gradijo več sežigalnice komunalnih odpadkov, razen za nekatere zelo specialne odpadke (kužni odpadki, nevarne kemikalije, itd.). Gradijo pa se druge tehnologije, pri katerih je glavni namen toplotna izraba odpadkov ali uplinjanje in nato koristna izraba uplinjenih produktov. Še pred približno 50 leti so razmišljali, da bi velenjski premog uplinili in iz plinastih produktov nato izdelovali različne kemijske izdelke. Ta projekt je bil poznan ko EKK Velenje (Energo kombinat Velenje). To kar počnejo v sežigalnici odpadkov v Celju ni skladno z zahtevami Direktive 2008/98/EU. Tja namreč vozijo mokro blato iz KČN Celje in nekaterih drugih KČN iz regije. Tako blato ima 60-70% vode. Zato se toplotna energija, ki nastane pri sežigu blata porabi skoraj v celoti za izparevanje vode. Gre torej za odstranjevanje odpadkov in ne za toplotno izrabo. To je tako, kot bi doma v kaminu kuril mokre drvi. Poleg tega pa sežigalnica odpadkov v Celju nima ustreznega čiščenja dimnih plinov. BAT (BREF) smernice priporočajo pri sežigalnicah odpadkov več fazni mokro pranje dimnih plinov. Vendar pa kljub temu ni v zvezi s sežigalnico kakšnih večjih problemov. Za cementarne je zelo koristno, če kurijo stare avtomobilske gume. Cement mora imeti relativno veliko vsebnost žvepla, sej je izmed glavnih sestavin cementa tudi tudi sadra. Če žvepla ne dodajajo z gumami, morajo dodajati naravno ali kemično sadro (na primer iz Cinkarne). Cementarne v Avstriji, Nemčiji, itd. praviloma uporabljajo kot gorivo odpadne gume. Imajo veliko kurilno vrednost in žveplo.
Današnje stanje tehnike je takšno, da lahko dimne pline zelo učinkovito očistimo. Sploh ni potrebno, da bi s tem prekomerno onesnaževali okolje. Še delo CO2 se lahko v celoti odstrani iz dimnih plinov. Sežigalnica komunalnih odpadkov, ki stoji sredi Dunaja, je primer dobre prakse. Tam kurijo ustrezno pripravljena komunalne odpadke, da dobijo čim več toplotne energije in čim manj problematičnih dimnih plinov. Dimne pline pa želo učinkovito očistijo. Imajo tudi več fazno mokro pranje. V vodi ali raztopini ustreznih kemikalij se zelo učinkovito raztopijo vsi problematični plinasti produkti. Prašne delce pa lahko želo učinkovito očistijo že PETF membrane, če je to sploh potrebno. Za TEŠ6 je edina prava rešitev, da se predela v toplotno izrabo odpadkov. Za takšno predelavo bi bilo verjetno dovolj od 60 do 100 milj. EUR. Ker bi verjetno ne bilo dovolj odpadkov v Sloveniji, bi jih uvažali iz sosednjih držav. Bolje je to, kot pa uvažati premog iz Indonezije.
Strah pred sežiganjem odpadkov je v praksi upravičen, saj poskušajo navadno investitorji in upravljavci kaj goljufati na račun varovanja okolja. Tudi v Cementarni Trbovlje se je to dogajalo. Zelo sem bil začuden, ko lastniki cementarne spregledali ta problem. Če bi dali za direktorja ustreznega strokovnjaka, ki bi imel posluh za to problematiko, bi cementarna Trbovlje delala še danes.

#2   stricmarc dne 16.02.2020 10:23

Hvala za izčrpen komentar. Vidi se, da problematiko odlično poznaš.V prispevku sam poudarjam predvsem psihološke in politične komponente, ki dostikrat prevpijejo strokovne. Ekologija in zdravje postajata toriše bojev tistih, ki bi radi bili kalif namesto kalifa. Zato bi jaz izhajal iz stališča, poskrbimo za svojo svinjarijo z poudarkom na regijskih zbirnih centrih ( male sežigalnice, sortiranje in predelava odpadkov, iskanje in finaciranje skupnih rešitev), da so vplivi na okolje tudi disperzirani. Pri sosežigu pa zmernost. V TEŠ 6 lahko mirne duše rešimo problem muljev čistilnih naprav, saj je kalorična vrednost podobna lignitu. Ker pa želimo rešiti v TEŠ 6 vse gorljive odpadke,ki se nabirajo v skladiščih zbirateljev, bo postalo vprašljivo sosežiganje še tisteg, kar že tako delamo nekaj časa. Svetujem disperziranost, postopnost, previdnost in transparentnost. Zavedati se moramo, da postaja ekologija bojišče političnih bojev, ko lahko vsaka stran opleta s pravniki in strokovnjaki, s tem da lahko opozicija vedno uporabi trditve kot so: laž, zavajanje, naročene ,prirejene in plačane merirve…in seveda manipulacije statistike z obolevostjo za rakom.l

#3   Darko dne 16.02.2020 18:00

Problem v Sloveniji je tudi v tem, ker lahko pogosto ugotovimo, da so “zeleni” zaradi tega, ker niso zreli, namesto, bi bili “zeleni” zaradi tega, ker bi zelo dobro poznali okoljevarstveno problematiko in se v praksi borili za varovanja okolja na strokoven način.

#4   stricmarc dne 17.02.2020 10:16

Darko, politični boj ne uporablja razuma, pač pa čustva. In v tem boju so strokovnjaki za psihološko vojskovanje veliko bolj koristni kot pa tehnični strokovnjaki, razen seveda će niso strokovnjaki za psihološko vojskovanje ali pa vsaj kibernetsko.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !