Marksizem za današnjo rabo

Iz temeljev marksizma z nekih drugih časov sta mi ostali dve poenostavljeni misli.:

-dialektika kot proces prilagajanja

-človekova zavest kot funkcija razvoja proizvajalnih sil

Z dialektiko lahko razumemo oportunizem, kruhoborstvo, osebnostni razvoj, transformacija Savla v sv. Pavla in Janeza iz radikalnega komunista v cvetober demokracije. Poenostavljeno po Heglu je to miselni proces, kjer se tezi postavi nasproti antiteza, ki proces pripelje do novega zaključka, nove ali popravljene teze. Nam je poznano: proslava, antiproslava, sprava.

Človekovo zavest odvisno od proizvajalnih sil pa smo si razlagali, da ti položaj v družbi ( ki je po Marksu razredna z dvema glavnima protogonistoma izkoriščevalec in izkoriščani) daje osnovni pečat. Če si lastnik proizvajalnih sredstev si lahko kot posameznik sicer dober ali slab, vendar si eksploator. Dober fevdalec je lahko dober po srcu, vendar je še vedno tisti, ki tlači tlačane. Komunist, proletarec , ki se po spletu okoliščin prebije med kapitaliste, spremeni svojo zavest v zavest v kapitalista, ki izkorišča delavca v procesu ustvarjanju profita. Za umiritev psihičnih protislovji se tolaži, da hrani narod ( delavce preko mezd in državo preko davkov in donacij) in skrbi za stabilnost in blagostanje. Travme izkoriščanih pa blažimo z dogmo, da vsakdo lahko doseže vse, le potruditi se je treba. Ko nas bodo vnuki spraševali: Kje si bil, ko se je delilo družbeno premoženje? bomo nekateri morali priznati: Nismo bili dovolj zraven in nikoli ni za vse!

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   Rado dne 27.06.2020 06:44

He, he, Stric. Lep spomin na čase, ko smo še gulili samoupravljanje s temelji marksizma, ter politično ekonomijo I in II. Mene je fasciniral dr. Sruk iz mariborske univerze. (pa dr. Durjava za ekonomijo tudi).
Sruka sem še pred par leti kontaktiral za konzultacijo, ko sem pripravljal en članek. Človek je v penziji in komaj čaka, da ga kdo kaj vpraša. Imel sem le kratko vprašanje pa mi je tričetrt ure predaval po telefonu :-)

#2   fuga dne 27.06.2020 15:20

Ja, vsaj en predmet, ki se ga je dalo narediti na elektro faksu. Malo si podebatiral, pa je bilo za šest. Stanič, pa Kirn, pa Mihelčič. Zadnji je bil pasji. Potem so mu na fakulteti pokazali, kje mu je mesto. Na svobodi. Vse kar je naš Jugosocializem v resnici produciral, sem lahko prebral na zadnjih dveh straneh Debenjakove knjižice pod naslovom – Napake socializma.

#3   stricmarc dne 27.06.2020 15:20

Vidiš, kako malo je potrebno, da nekomu polepšaš dan.

#4   Darko dne 6.07.2020 14:08

Marksizem je možno uporabiti tudi za religiozne namene. Na podlagi marksizma ali globoke religioznosti se lahko razvije kumunizem. V komunizmu dela vsak po svojih zmožnostih in jemlje po svojih potrebah. V komunizmu ni privatne lastnine. Pri tem pa morajo imeti ljudje razvito visoko človeško zavest, ki je v funkciji proizvajalnih sil (družbe). Znati se morajo prilagajati navodilom iz vraha, ker je dialektika. To pomeni, da morajo biti zelo poslušni in pridni ter imeti zelo manjhne potrebe. Kje pa so takšne skupnosti? To so radovniške skupnosti, izraelski kibuci, itd. Komunizem lahko v praksi zelo dobro funkcionira, če so ljudje zelo privrženi neki ideji. Religija pa je najboljša ideja. Problem pri Marxu je bil samo v tem, da ni verjel v Boga, ampak zagovarjal Darwinov razvojni nauk. Zato so v praksi komunizem enačili z ateizmom. Od svetovnih voditeljev je po mojem mnenju trenutno še največi “komunist” aktualni papež.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !