Drang nach Osten

Kot je bilo nekoč po osamosvojitvi bogokletno za desnico se ozirati na Balkan, je za levico gledanje proti vzhodu.

Če želiš varno službo zahodno evropskega lakaja, je zadnji vagon francosko nemškega vlaka prava rešitev. Če pa želiš na politiko vplivati ( ne le ploskati), pa so za to boljši pogoji, če si med slabšimi ali sebi enakimi ali drugače »prvi na vasi«. Torej med Balkanci ali Višegrajsko skupino . Nemci so se zavedali, da je na Zahodu gneča pred golom in so zato videli svoje šanse v pohodu na vzhod ( Drang nach Osten).

Če pogledamo zgodovino Celjskih grofov, so bili njihovi interesi usmerjeni na vzhod. Za prostor v srednji Evropi so se tri leta vojskovali z Habsburžani za premirje z dedno pogodbo, ki je Celjane odpihnila na smetišče zgodovine. Prava strateška usmeritev je bila Vzhod. Z porokami so utrjevali zavezništvo s Frankopani na Hrvaškem ( Frankopanka je bila žena Friderika) in Brankovići v Srbiji ( žena Ulrika je bila Katarina Branković). Potegovali so se za češko krono , ki so jo pričakovali kot nagrado za aktivno vojaško angažiranje ( z 3000 konjeniki) proti reformatorju Ianu Husu. Brez uspeha. Po smrti ogrskega kralja so pričakovali ogrski krono, s čemer pa domače plemstvo ni bilo zadovoljno. Zadnjega celjskega grofa in kneza Ulrika II so v Beogradu ( Sigismund) Ogri ( družina Hunyadi) tudi ubili.

Iskanje zaveznic in strateških partneric naj bo rezultat resne politične analize in ne strankarskih bojev in prilizovaje velikim bratom. V primeru razpada EU in krepitvi nacionalizmov je smiselno iskati naravna zavezništva med sinovi »Slave«.

Od zasmehovanja jugonostalgikov in obračanju hrbta Balkanu in bivši Vzhodni Evropi ter plazenjem pred Brusljem je Janša napravil miselni preskok .

Morda danes zaradi političnih interesov strankarske vojne vidimo le financiranje vladajoče stranke in njen prevzem vzvodov oblasti ( mediji, kultura, logistika…) in graditev kulta moči JJ , dolgoročno pa ta politična usmeritev Slovenije pije vodo.

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1 Rado  Rado dne 2.08.2020 08:25

Zanimivo razmišljanje.
Sicer pa gre pri našem odnosu do zunanje politike za dvoje.
1. Kaj zares mislimo in čutimo, da je prav
2. Kaj nam zunanjepolitično bolj koristi, četudi ne sodimo, da nam je ta odločitev blizu.

#2   lordwales dne 5.08.2020 12:53

Od Dunajskih konjarjev smo postali evro reveži,
pa imamo višji standard kot Nemci!

#3   Darko dne 5.08.2020 13:30

Važno je, da imamo zelo dobre odnose s sosedi. Tam imamo še vedno precej številčno narodno manjšino. Tudi zgodovinsko imamo korenine izveden obstoječe državne meje. Glavno mesto prve slovenske države (Karantanije) je bil Mostič (Brückel) na Koroškem. Tudi metropole slovenskih pokrajin so večinoma v tujih državeh (Trst – Primorska, Celovec – Koroška, Gradec – Štajerska). Samo krajnska meoropola (Ljubljana) je na ozemlju države Slovenije. Velik del nekdanjega slovenskega nacionalnega ozemlja je tudi na Hrvaškem. Do leta 1954 sta bila v con A in B dva uradna jezika: slovenski in italijanski. Istarski dialekt (kolokor ga je še ostalo), je veliko bolj podoben slovnščini kot hrvaščini. Če nam gre za slovenstvo, potem vodimo takšno politiko, da bomo obdržali naš jezik in kultur. Če bodo politiki gledali le na ekonomske korist, ni svetle bodočnosti za slovenski jezik in kulturo.

#4   Stric Marč dne 5.08.2020 18:12

Nekateri zgodovinarji trdijo, da Karantanija, država kneza Sama, Slavonija kneca Koclja nista Slovenija, pač pa državne tvorbe Slovanov. V času Brižinkih spomenikov praktično ni zaznati večjih razlik med jezikom, ki so ga govorili na eni ali drugi strani Kolpe. Glede strateške usmeritve zavezništva pa mi ni čisto jasno zakaj se zavzema. Za trajno in iskreno zavezništvo z Avstrijci, Italijani in Madžari, da bi si izprosili pravice za naše rojake ali pa povezavo na slovanski živelj. Seveda pa je večno vpraje, kaj je bolj stabilno in živo: prijateljstvo ali žlahta?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !