So populisti nevarni?

Za politike, ki se ne držijo utečenih pravil komuniciranja, radi rečemo, da so populisti z slabšalnim namenom. Lahko bi rekli tudi ljudski, saj radi komunicirajo z ljudstvom bolj direktno, preko mitingov, twiterjev in drugih prijemov, ki so bližji direktnemu komuniciranju, vendar še vedno enosmernim. V kriznih razmerah, ko kapital ne ve točno koga podpreti ali pa kapitala ni, lahko preko volilnega sistema zajahajo narod različni tipi. Tako sta se vzpela Hitler in Mussolini, tako Peron, Salvador Allende, Evo Morales v Boliviji, Milošević in se bi še našli. Voditelji, ki so uspeli z revolucijami in državnimi udari, neredi in podobnimi nezakonitostmi, ne štejem v to kategorijo, čeprav je populizem tudi metoda njihovega političnega dela.

Demokratične volitve so namenjene predvsem menjavi elit na oblasti brez večjih za družbo škodljivih pretresov. Kadar je neka elita predolgo na oblasti in druga izgublja potrpljenje , da bi na demokratičen način zamenjala staro, se običajno začnejo nemiri, ki so vzpodbujeni (financirani). Dostikrat so v igri tudi tuji interesi. Tako se je rodila arabska pomlad, tako majdanska revolucija, tako Belorusija. Običajno volilni procesi tečejo tako, da imamo dve glavni politični stranki, ki zagotavljata stabilnost sistema . Strankarska birokracija skrbi, da kandidira le preverjen kader. Če pa je kandidat sam premožen in vešč zbiranja sponzorjev, se lahko zgodi kljub varovalkam strankokracije nevšečnost kot je Donald Trump.

Stranke, ki bi imele cilj spremembo političnega sistema, so neustavne in zato kazensko pregonljive.

Še huje pa je, če jih razglasijo kar za teroristične. Takrat so listine o človekovih pravicah le še papir in strog zapor brez sodbe običajna praksa. Ali kot je tovariš Tito rekel na mitingu na Kozari: Nema demokratije za onog, koji je protiv nas!.

Razumeti moramo, da so bili pravice v zgodovini  izsiljene od vladarja, da so se elite ( aristokracija) zavarovale pred samovoljo monarha. Z razvojem meščanstva so novo nastale elite zahtevale ponovno delitev oblasti, kar je pripeljalo do buržoaznih revolucij. Z splošnimi svoboščinami (svoboda, bratstvo, enakost ) so pritegnili tudi kmete in delavce. Z razvojem medijev in pismenosti se je lahko postopno širila volilna pravica, saj je bila nevarnost izvolitve prekocuhov in prekocuhskih strank minimalna.

Širitev človekovih pravic in nevladnih strank kot elementov ljudske demokracije je bilo značilno orožje za spodjedanje komunizma in avtokratskih režimov ( Iran, Kitajska , Rusija…) Po padcu komunizma so protiteroristični in protikoronski ukrepi pravi trenutek, da se človekove pravice in nevladnike disciplinira.

Političen populizem v času stabilnih družb ni nevaren. Nevaren postane lahko takrat, ko kapitalski podsistemi ne delujejo enotno ali pa so zaradi ekonomske krize do kraja zrahljani. Celo Trump ni spremenil Amerike. Hotel je utrditi odnose z Rusijo, pa mu niso dali. V Severno Korejo je vložil veliko sebe, pa je globoka država (ali strici iz ozadja) proces ustavila. Umik vojske iz Afganistana in bližnjega vzhoda še ni realiziral, čeprav je geostrateški pomen nafte vse manj relevanten. Trgovinsko vojno s Kitajsko bo nadaljevala tudi nova administracija. Povečan prispevek za Nato in nakup ameriškega orožja so stalnice v odnosu , ne glede na strankarsko pripadnost vlade.

Ukinitev dosežkov Obamove administracije in njeno omalovaževanje pa je tako stalnica vseh negotovih alfa samcev.

Je pa populizem nov, svež pristop v politiki, ki ljudstvo politično mobilizira ( in tudi razdvaja). Predvsem pa strankarsko birokracijo prehiteva in v njo vnaša nemir. Analitične analize in prognoze so vedno manj verodostojne.

Zašto liberalni populisti toliko mrze Donalda Trumpa?

  • Share/Bookmark


1 komentar ↓

#1   Darko dne 19.11.2020 09:48

Izraz “populizem” so si izmislili z zadnjem času, zato niti ne vem kaj zares pomeni. Od kar “to dogaja” jaz “temu smejim”. Če to prevedem po starem, “od kar se to dogaja” “se jaz temu smejim”.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !