Vnosi v kategoriji 'Aktualno' ↓

Policija, migranti in informacijska pooblaščenka

Policiji in informacijski pooblaščenki ni lahko.

Policija je neučinkovita in nesposobna! kriči ljudstvo.

Policija se želi tehnično posodobiti. Imela bi paralizator, napravo za prepoznavanje obrazov, registrskih tablic in lovilec telefonskih klicov na od sodišča dovoljeni lokaciji.

Mi pa v protinapad: Kaj bo paralizator, če ima prestopnik srčni spodbujevalnik. Kakšna je moja zasebnost, če me že v mimohodu na cesti prepoznajo, da mi je registracija avta potekla? Kaj bo s snemanjem obrazov, če sem na neki lokacijo popolnoma zakonito, vendar inkognito?

Vse to so poskusi napada na mojo zasebnost v duhu Orwellove države. Gremo po pomoč informacijski pooblaščenki. Ona pa deluje na osnovi zakona in smernic EU, ki so bile oblikovane v času zlate dobe evropskih človekovih pravic in to v času, ko so države stopile korak nazaj k nacionalnim državam in avtokraciji, podprte s populizmom.

Zadnji primer konflikta interesov so migranti. Splošno znano je, da jih večina noče, še posebno ,če so druge vere, kulture in barve. Migranti niso samo preplašeni begunci, pač pa tudi premeteni, ki s poznavanjem zakonov, komunikacijskih tehnologij in si ob pomoči organizacij, kot so npr. Amesty International, utirajo pot v obljubljeno deželo.

Za policijo bi bilo najbolj enostavno, da jih ne vidi in jim pusti prosto pot v Avstrijo. Vendar bi jih žal Avstrijci zajeli in nam jih vrnili. Druga pot je ta, da jih policija zajame in naseli v begunska taborišča. Večina bi zaprosila za azil. Dokler postopek traja z možnimi zakonitimi pritožbami, bi se begunska taborišča polnila. Polna taborišča in iskanja novih lokacij bi v Sloveniji dvignilo politično temperaturo.

Želja večine naroda in izvoljene politike je, da je priliv beguncev minimalen. In tu lahko veliko stori policija. Zapira meje, otežuje prihod in po hitrem postopku vrača begunce, ki niso iz vojaško ogroženih področjih, nazaj v Bosno. Naloga policije je, da je učinkovita in da pri tem ne krši grobo zakonskih omejitev. In to je tudi delala. Vsi tisti, ki jim tudi po treh poskusih ni uspelo prečkati Slovenijo, so poiskali pomoč v humanitarnih organizacijah, ki so tudi izpostavljeni bojevniki v globalni bitki med globalisti in lokalisti, med internacionalisti in nacionalisti.

Policija je bila vedno valpet oblastnika. V zadregi pa je takrat, ko se oblastnik potuhne zaradi kričanja množic. In takrat ostane policija na čistini.

Ker pa je v teoriji zarot vedno v ozadju nekaj več, je morda tudi v primeru vložene tožbe proti informacijski pooblaščenki priprava javnega mnenja na kadrovski vrtiljak ob poteku mandata dosedanje ?

Rezultat iskanja slik za migranti slike

  • Share/Bookmark

Ob 100 dnevnici Šarčeve vlade

Odlomek iz objave MANJŠINSKA ALI VEČINSKA VLADA  na tem blogu 11. 8. 2018:

Manjšinska vlado bo lahko učinkovita in stabilna le, če bo Šarec uspel preseči obstoječo politično kulturo strankokracije.

Ima kar nekaj možnosti. Je delaven, vztrajen, dosleden, brez hipoteke preteklosti . Je aktiven vernik, brez sovraštva in maščevalnosti do »boljševikov, titoistov in jugoslovanerjev. Ni družbeno razdiralen. Pri delu zahteva vestnost in natančnost, kar so potrebne lastnosti »prvega uradnika«. Očitno ni spletkar in intrigant. Dogovorov se drži. Tudi tistih,sklenjenih na štiri oči. To daje sodelavcem občutek zaupanja, krepi pripadnost kolektivu in njegovim ciljem. Poklic igralca mu zagotavlja dovolj znanja, da se bo v vlogo predsednika vlade dobro oživel.

Zna biti, da bo Marjan Šarec presenetil in vlogo predsednika tudi odlično uprizoril.

  • Share/Bookmark

RKC – za uboge gre !

Cerkev ni samo znanilec evangelija in pot za rešitev naših duš. Njen odnos je tudi aktiven odnos do življenj, kar pomeni tudi , da povzdigne svoj las, ko gre zaščito svojih vernikov in za odmike v družbi od krščanskih norm in tradicije.

Povzdignila je svoj glas za ohranitev še nerojenih otrok. Odločno je proti abortusu, pa tudi kontracepcija ni brez greha.

Sleherniku želi omogočiti odrešenje preko svete cerkve, zato se bori, da se verouk vrne v šole in vsem otrokom ponudi Kristusov evangelij.

Svoje vernike poziva, da se zgledujejo po Jezusu in služijo ubogim in pomoči potrebnim. Pa naj gre za domače reveže ali begunce. Spomni jih na prigodo pravičnega in poštenega moža Lota, ki je edini z družino preživel božji srd nad Sodomo in Gomoro. Zaradi tako pokončne drže jo napada reakcionarna in ksenofobična družbena opcija. RKC je doživela in preživela v svoji dvatisočletni zgodovini še hujše preizkušnje.

Klic dobrote ni le Karitas in dobrodelni koncert. Cerkev je prva, ki podpira dvig minimalnih plač in socialne transferje. Občine in državo opozarja, da je pošteno in pravično, da slehernik pride do ustreznih bivalnih pogojev; tudi z solidarnostnimi stanovanji, pa četudi del zasebne ponudbe zaradi spremenjene stanovanjske ponudbe utrpi izpad dobička.

Odločno podpira takšno šolsko in zdravstveno politiko, da ne bo znanje, izobrazba in zdravje le privilegij bogatih.

Ne gre samo za nerojene otroke, gre za človeka!

Kristusov evangelij daje dovolj zgledov in je odlična strokovna podlaga za delovanje Svete cerkve.

  • Share/Bookmark

Marakeška deklaracija

Podpisati Marakeško deklaracijo, ki je nek načelni dokument o migracijah, je pri nas postala svojevrstna dilema: Zaščititi interese slovenskega naroda ali se prikloniti mednarodni zaroti kapitala in njihovih lož za popolno globalizacijo z zlitjem narodov, kulture, ras. Le jezik naj ostane angleški.

Naj bo kakorkoli. Dejstvo je, da svet potrebuje enotno stališče do tega problema , medsebojno sodelovanje in usklajeno reševanje. Kaj ostane mejnim državam EU. Vojska in minska polja na meje? Že videno v času hladne vojne.

V Nemčiji je živeli 6 milijonov pripadnikov druge vere, ki je imela svoj jezik, svojo kulturo, svoj način oblačenja, svoje verske objekte, ki se ni veliko mešala z domorodci, saj so hoteli ohraniti čisto kri izvoljenega ljudstva. Pa je neki diktator in populist hotel rešiti to vprašanje, ki je že stoletja nažiralo Evropo. Najprej jim je ponudil možnost izgona. Razen vrhunskih strokovnjakov in bogatašev jih nihče ni hotel. Potem se je odločil za genocid.

In ko danes polemiziramo o načinih reševanja begunske problematike, se v marsikomu od nas skriva mali Hitler.

V čem je dodatna nevarnost odstopa od Marakeške deklaracije? Poleg podnebnih sprememb in drugi resolucij in sporazumov je to dodatni dokaz, da so združeni narodi mrtvi, saj ga rušijo predvsem velike sile ( ZDA) , ko jim ta ne ustreza. Svet kmalu ne bo imel več možnosti najti niti najmanjši skupni imenovalec. Glavni argument bo velikost meča in rdečega gumba.

Tako drvi svet po že videni poti. Po 1. svetovni vojni je svet vpil: Nič več vojne in ustanovil Društvo narodov. Ni minilo veliko časa , ko so nekatere vplivne in močne države izstopile iz Društva narodov. Kmalu se je začela 2. svetovna vojna.

Ni toliko problem v tem, da ne moremo sprejeti dogovora, če smo že v nastajanju proti. Problem pa nastane, ko dokument, ki smo ga s težavo ustvarili, celo ustvarjalci popljuvajo.

Svet ničesar več ne drži skupaj. Z ponovnim razvojem atomskega orožja nizke moči

in z razvojem protiraketne obrambe niti strah pred nuklearno vojno ni tako velik.

  • Share/Bookmark

Župan z vizijo

Pri nas imajo vsi kandidati za župana vizijo.

Jaz bom volil nekoga, ki nima vizije, je pa dober organizator , zna mobilizirati ljudi, voditi akcije in najti denar.

Vizijo naše občine naj bi oblikovali občani; nekaj z direktno demokracijo, nekaj preko izvoljenih svetnikov.

Občina ni zasebno podjetje, kjer bi lahko top menežment uveljavljal svoje vizije.

Pokojni predsednik dr. Drnovšek je izjavil, da so ljudje z vizijo v bolnišnici za duševne bolezni. Malo je pretiraval. Po tem kriteriju bi marsikateri svetnik pristal v norišnici.

So pa bili politiki, ki so imeli vizijo. Benito Mussolini , znan kot duce, je želel povečati moč Italije in obnoviti Rimski imperij. Adolf Hitler , znan kot firer, je želel ustanoviti tisočletni Reich, z prevlado germanskega nadčloveka. Vladimir Ilič Lenin je videl v vizijah nov svet brezrazredne družbe, osvobojenega proletarca in permanentno svetovno revolucijo. Ameriški predsednik Donald Trump želi obnoviti moč ZDA kot svetovne sile z sloganom Amerika first. Problem je, da imata tudi Kitajska in Rusija voditelja z vizijo, ki pa je izključujoča z ameriško. Dobra podlaga za vojno.

  • Share/Bookmark

Reveži na oblasti

Nekaj podatkov o premoženju Slovencev:

Slovenska gospodinjstva imajo v bankah 40 milijard evro naložb.

Od tega imajo na 12,1 milijarde na tekočem računu.

1-5 milijard evrov je v nogavicah ( skritih doma).

Podatki o naložbah v zlato, podatki o bančnih oazah niso znani.

Vrednost nepremičnin je pred indeksacijo 122 milijarde evrov. 6,098.698 je vseh nepremičnin, od tega je 1,161.960 stavb in 1,793.956 delov stavb ( stanovanja). Število vseh lastnikov nepremičnin je 1,180.095. Nepremičnine v tujini ( Hrvaška, Avstrija…) niso vključene.

Če se malo poigramo z vrednostmi, ki pridejo na zaposlenega (850.000 zaposlenih), dobimo naslednje podatke:

sredstva na bančnem računu 14.000 evro

premoženje v bankah 47.000 »

vrednost nepremičnin 147.000 »

denar v nogavicah 1000-6000 »

Pa poglejmo naše politične prvake:

Predsednik vlade Marjan Šarec: hiša 90.000 , zemlja 45.000

Miro Cerar. Hiša , 118.000 prihrankov

Bratuškova : pol hiše 100.000 , avto 6000 , prihranki 9000

Tudi drugi so reveži. Vsi imajo stanovanje ali hišo po gursu vredno nekje v povprečju vrednosti nepremičnin. S prihranki pa odstopa le Samo Fakin z 85.000 evri, pa je skoraj pred upokojitvijo z delovno dobo top menežerja.

V sredstvih javnega obveščanja so podatki o premoženju ministrov pomanjkljivi in nedosledni.

Vendar lahko ocenimo takole na palec, da po premoženju ne izstopajo od povprečnega zaposlenega, ne glede na to, da so po izobrazbi, delovnem mestu, plači sigurno nad povprečjem.

Zato se lahko vprašamo:

Kaj so delali z denarjem, da so tako malo ustvarili?

Ali pa drugače; kako so uspeli premoženje skriti pred PKK?

Vprašamo se lahko tudi drugače: Kaj bodo storili za narodov blagor, ko pa niso znali poskrbeti niti za sebe? In ali ne bodo hiteli polniti svojo malho ,ko so pri koritu, da nadoknadijo zamujeno. Službe po poteku mandata tako ne bodo dobili, če si niso uspeli zamrzniti delovnega mesta ali niso naredili kaj dobrega za vplivne lobiste.

V rajnki Avstroogrski so bili vaški župani le bogati kmetje ali gostilničarji. Govorilo se je, da so dovolj premožni, da bodo lahko neodvisni in ne bodo izkoriščali države za svoj žep.

  • Share/Bookmark

Plačilna neenakost – zloraba statistike

Še vedno je plačna neenakost med spoloma. V EU je razlika med boljše plačanimi moškimi in slabše plačanimi ženskami 16 %. V Sloveniji smo bliže skandinavskemu modelu in ta razlika znaša le 6 %. V Avstriji, Nemčiji, Angliji, Češki… predstavlja razlika v plači preko 20 %.

Svinjarija! Mačističen šovinizem! bi na hitro zaključili.

Vendar pa je potrebno pojasniti, da je za enako delo plačilo enako, neodvisno od spola. V nekaterih državah poznajo skrajšani delovni čas, v nekaterih ni otroško varstvo subvencionirano, v nekaterih je tradicionalna vloga ženske kot matere in gospodinje še vedno dominantna. Ženska, ki ji je primarna družina, se ne posveča toliko svoji poklicni karieri in zato ostaja na manj zahtevnih in manj plačanih delih, kar seveda močno vpliva na povprečno plačo žensk in iz tega razvitih političnih zaključkov o neenakosti spolov.

Po enaki logiki lahko zaključimo, da so pri nas kršene ustavne pravice o enakosti, saj je povprečna plača v Prekmurju za 20 % nižja od Ljubljančanov. Tudi javni sektor je plačan boljše od zasebnega

za 26 %. Če bi vodili statistiko plač po narodnosti, bi lahko dokazali, da so Bosanci slabše plačani od Slovenca ( o tem, kakšno delo kdo opravlja, zamolčimo). Zanimiva je plačna neenakost po starosti. Povprečna plača v skupini 15 24 let je 1.110 evrov, v starosti 35 – 44 let 1.712 , v starosti 55- 64 let 1.902 evra. Plačilna diskriminacija mladih je s tem dokazana, če ne bi vedeli, da so mladi šele na začetku poklicne karieri in da pri nas minulo delo predstavlja kar znaten vpliv na osebni dohodek. Najboljše pa so plačani delavci stari nad 65 let. Ti zaslužijo v povprečju 3.460 evro. Seveda  vemo, da pri tej starosti delajo le tisti, ki imajo lepe, dobro plačane službe. Vsi ostali razmišljajo, kako čim prej v pokoj.

Naštel sem nekaj primerov, ki lahko statistiko zlorabimo za politične cilje. Tudi pri plačni neenakosti spolov je podobno.

Rezultat iskanja slik za slike plača

  • Share/Bookmark

Dan mrtvih – praznik kulture do pokojnih

Dan mrtvih – praznik kulture do pokojnih

Vse kulture častijo pokojne. Bolj ko je ta arhaična, močnejše in strožje je to čaščenje. Cerkev , ki ne priznava mrtvih, saj verjame v posmrtno življenje s vstajenjem, noče slišati o prazniku spomina na mrtve, pač pa govori o prazniku vseh svetnikov. Vendar se v ljudstvu ta inovacija ni prijela, saj se vendar na dan mrtvih ( 1. novembra) spominjam umrlih svojcev, prijateljev , znancev in ne svetega Avguština, svetega Slomška in drugih svetnikov.

Odnos do umrlih je imel v starih kulturah pomemben vpliv na realno življenje; na varnost, blagostanje in srečo skupnosti; pa naj je šlo za pleme ali družino. Odnos do pokojnih se je manifestiral tudi v molitvi, številu svetih maš, urejenosti groba, število sveč in cvetja. Po teh pokazateljih je merila naš odnos do pokojnikov naša okolica. Zato samo misel na pokojnika v skritem kotičku naše duše ni dovolj.

Slovenci cenimo svoje pokojne in to ceno pokažemo tudi navzven, še posebno na 1. november.

Zakaj bi se morali tega sramovati? Zakaj bi postavljali vprašanje smiselnosti dragega cvetja, ki ga bo že drugo jutro uničila slana? Zakaj vprašanje števila sveč?

Mnogo cvetličarjev in svečarjev živi za ta praznik, ki daje kruh tisočim. Cvetje se goji v rastlinjakih in zaradi njega ni nič manj pšenice, krompirja. Morda le nekaj solate.

Problem sveč in odpadne plastike je nastal šele takrat, ko se je država odločila, da je to poseben odpadek, ki se mora ločeno zbirati, za kar je določila nekaj zasebnih koncesionarjev. In ker predelava praktično ni mogoča brez sežiga ( ali kakšnega podobnega procesa), se ta odpadek nabira, ker ni dovolj cekina za sežig v tujini. Vendar smo sveče prižigali že davno pred plastičnim ohišjem, ko je bilo pokopališče ponoči še videti v migetajočih lučkah kot velika novoletna jelka.

Država naj najde cekin ali prepove plastiko v nagrobnih svečah.

Prižiganje sveč pa naj nam pusti, saj sega ta navada daleč v zgodovino in ima simbolni pomen.

Namesto ponosa zaradi našega odnosa do pokojnih, nam oklicane in samooklicane elite nabijajo vest z ekologijo, ekonomiko, gospodarnostjo in nam ponujajo ameriški model pokopališč.

V Svetu 24 sem prebral, da je Slovenija tretja državo na svetu po številu prodanih nagrobnih sveč na prebivalca. Iz konteksta članka nisem razbral sporočila, da smo ponosni na uvrstitev .

Danes sem na pokopališču naletel na prodajalce malih papirnih zastavic, ki bi naj nadomestila svečo. Naj te papirne zastavice zataknem v grob svojih staršem? V marmornato ploščo zastavica ne gre. Ponesrečen projekt!

Število sveč na grobovih je bilo merilo ugleda posameznika in moči še živeče družine s svojci, ki so s prižiganjem sveč manifestirali vitalnost in moč.

Ko greš zvečer po pokopališču in vidiš gomilo v temi ali pa na njej brli ena samcata skromna svečka, ti je jasno, da tu počiva nekdo, ki nima več svojcev ali pa je od njih pozabljen.

  • Share/Bookmark

Jamranje Slovencev

Slovenci radi slišimo stereotipe, da smo pridni, pošteni, delavni. Da smo pijanci , razgrajači ( včasih si v kampih Slovenca našel tam, kjer je bil kraval in kaljenje nočnega miru), tudi pretepači še nekako toleriramo. Na tisto navijaško: Kdor ne skače, ni Slovenc! Smo že kar ponosni. Manj radi poslušamo, da smo depresivci, cagavci, foušljivci, nagnjeni k samomorilstvu.

Da nismo samozavestni, podjetni in optimistični, nam očita kapital. Politiki, predvsem osamosvojitelji pogrešajo domoljubje. V javnosti se pojavljajo prizadevanja, da bi iz Slovenca naredila Američana. Zapovedan je optimizem, napihovanje, samozavest, tekmovalnost.

Napaka ! Bodimo to, kar smo. Slovenci, ki so svoje značajske poteze pridobili skozi tisočletje, ko so se borili za svoj obstoj z Germani, Romani in Huni, z narodi, ki so bili nesporno številnejši in vojaško močnejši. Evolucijsko ne bi preživeli z napihovanjem pred močnimi sosedi. Odločili smo se za taktiko breze, ki se spretno upogiba v viharju. Imeli smo se za pacifiste, skrbeli za etično čistost ( imeli smo srečo, da se gospodar ni rad mešal z služinčadjo), bili smo skromni, poudarjali smo svojo pridnost in poštenost ( odlika delavcev in služinčadi), predvsem pa jamrali, da nam gospodar ne bi vzel kaj več. Ne vem, zakaj bi tiste lastnosti, ki nas delajo posebne, morali zasmehovati.

Pri Slovencu jamranje ni izraz obupa. Jamra zato, da mu ne bi naložili več dela, več davka, da bi pridobil iz statusa siromaka kakšen odpustek in da mu sosedi ne bi bili nevoščljivi. Ko sem nekoč povprašal neko sodelavko iz Kozjanskega ( ko je bilo to še nerazvito), zakaj ne jamra, mi je odgovorila: Nismo tako bogati, da bi lahko jamrali in na takšen način prikrivali svoje blagostanje!

Malo je ostalo tudi od katoliške vere, ki je pozivala k skromnosti in ošabnost uvrstila med sedem poglavitnih grehov. To je ljudstvo ponotranjilo z rekom: Lastna hvala, cena mala!

Seveda pa ta jamrajoči Slovenec ni pesimist. Gradi si hišo, pridobiva znanja, varčuje za jutri, uresničuje projekt moji otroci na poti do zvezd. Le o optimizmu ne govori veliko. Ker je tekmovalen ( vendar tega ne kaže), je zavisten , ko ga drugi prehitevajo. Znan kmet trdi, da je foušija gonilo napredka. Ko vidiš, da sosedu bolje rodi, zaradi zavisti opazuješ, kaj nekaj počne in ga skušaš posnemati, da ne bi ostal zadaj. Torej tudi tekmuješ.

Nevoščljivost ni slovenska posebnost. Le zaradi majhnosti prostora tistega, ki izstopa, poznamo in mu zavidamo še posebno, če vemo, da je npr. v osnovni šoli bil bistveno slabši od nas.

Zato je tudi takšen gnev na tranzicijske tajkune.. Skoraj vsi bogataši so do prvih milijonov prišli na sumljive načine. Vendar so dogodki in osebe tako oddaljene, da je duh nevoščljivosti oslabel. Za drugi, tretji rod bodo naši tajkuni enostavno bogata in cenjena elita . Nas pa bodo vnuki spraševali: Dedi, kje si bil, ko se je delilo družbeno premoženje?
Domoljubje je tudi ponos na naše zgodovinsko pridobljene značajske poteze, kamor spadajo tudi skromnost, jamranje in navidezna defenzivnost.

Naši Južni brati, ki so se sami imeli za nekaj več ( bili so jebači, mašinski inženiri, kapetani, heroji, vojniki, napihovalci ( za novac nema problema) in nastopači) so nas kar dobro poznali, saj so naše jamranje razumeli kot sredstvo za prelisičenje nasprotnika.

Biti navidezno majhen in se skriti v množici, je uspešna taktika preživetja za šibke v evolucijskem boju za obstanek.

Rezultat iskanja slik za jamranje slike

  • Share/Bookmark

Vpliv trga na ceno

Dokaz, kako prosti trg zvišuje cene

Država je na pritisk ekonomistov in naftarjev sprostila cene goriv, razen bencin in nafta sta še vedno pod kontrolo. Kurilno olje in nafta sta praktično isto, kar so vozniki starih dizlov pridno koristili.

Dvig cene kurilnega olja v pol leta je 25 % ( se prosto oblikujejo)

Dvig cene nafte je v enakem obdobju 5,4 % ( cene so pod kontrolo države).

Pa naj še kdo reče, da prosta konkurenca na trgu uravnava cene ! Kartelni dogovori jo višajo brez slabe vesti, če je le proizvod ljudstvu potreben in nujen. In kurilno olje je, saj reveži nimajo pasivnih hiš in nimajo znanja in denarja, da bi koristili subvencije eko sklada. Te subvencije so za bogate, ki bi si projekt realizirali tudi brez državne pomoči.

Država je kot Bog. Daje tistemu, ki že ima.

  • Share/Bookmark