Vnosi v kategoriji 'Aktualno' ↓

Za otroke gre- prešuštvo

Splošno znano je, da se mladi vse manj odločajo za poroko. Od leta 1954 ( v času nemoralnega komunizma) do leta 2914 se je v Sloveniji zmanjšalo števila porok od 14.126 na 6.571. V letu 2014 se je 58,3 % drugorojenih otrok rodilo v zunaj zakonski skupnosti. Koliko je bilo šele prvorojenih.

Mladi ne šmirglajo poroke, kaj šele cerkveno. Odločajo se za izven zakonske skupnosti.

Skupnost dveh, pa naj bo civilna ali cerkvena, je že zaradi formalno pravnih in moralnih ( cerkvena) bolj trdna.

Pa o tem vprašanju ne povzdigne glas ne politika, država in ne cerkev. Nekaj časa so v smislu privilegijev in bonitet bili prešuštniki celo nagrajevani preko socialnih transferjev, saj je mati z otrokom prikazala nižji prihodek.

Zanimivo je, da pri takšni skrbi za otroke ( »za otroke gre«) ne spregovori predsednik stranke Primc, ne kandidatka za predsednika države Angelca Likovič, ne RKC, čeprav je evidentno, da gre za prešuštvo, saj zakonska zveza ni registrirana pri božjem posredniku. In prešuštvo je opredeljeno v 10. božji zapovedi kot greh in je tudi uvrščeno med sedem poglavitnih grehov.

Osnov za žuganje s prstom je več kot dovolj, več kot pri kontracepciji in abortusih, saj temeljni dokumenti RKC ne opredeljujejo dovolj točno časa, ko se v plod naseli duša.

Ker pa nam gre bolj za aktivne člane Svete cerkve, kot pa za rešene duše, cerkev in vse njene naveze raje molčijo.

  • Share/Bookmark

Izzivi Cerarjevi vladi

Referendum o gradnji 2. tira. Izzivalec Vili Kovačič in ostali. Slogan: Cerarju ne sme uspeti!

Lakirnica Magna. Izzivalec Green Alpe Adria in ostali ekologi. Domačinov je le za vzorec. Slogan : Mednarodna bitka z velekapitalom. Lakirnica ni vizija Slovenije do 2050.

Arbitražni sporazum – implementacija. Izzivalec Hrvaška in to večkrat dnevno. Slogan Slovenije: Arbitražno sodišče je svoje povedalo. Zakon in EU sta na naši strani!

Hrvaška: Sabor je tudi svoje povedal. Nad njim je le še Bog, ki pa se v konkretne zadeve že od Stare Zaveze naprej ne vmešava.

  • Share/Bookmark

Spotaknili smo Jankovića

Bliža se čas parlamentarnih volitev. Zoran Janković še modro molči, vendar pa ne zanika dovolj odločno možnost, da se ponovno vplete v državno politiko. Za etablirane leve in sredinske stranke(SD, SMC, Desus ) lahko njegova vključitev resno premeša karte.

Očitno 7 sodnih preiskav ni dovolj, da se ga ustavi.

V past prisluhov, ki so mu jo nastavili zaradi drugih kaznivih dejanj, se je ujel v zadevi farmacevtka.

Da osvežimo spomin.

Leta 2014 se je farmacevtka K.R., ki je bila zaposlena v Ljubljanskih lekarnah, ločila. Ostala je sama z dvema otrokoma. Stanovanjski problem je skušala rešiti z nakupom stanovanja, vendar je banka kredit pogojevala z zaposlitvijo za nedoločen čas.

Znano je, da ljubljanski župan Zoran Janković, sprejema tudi ljudi v stiski in marsikomu tudi pomaga. Morda zaradi dobrega srca, morda zaradi demagogije, kdo bi vedel.

In gospa K.R. je poslala svojemu županu mesič, s katerim ga je prosila za sprejem in pomoč. Iz hvaležnosti je pripomnila, da bo naredila vse. Župan ji je dal termin srečanja v mestni hiši v poznih popoldanskih urah.

Zoran Janković zanika koriščenje spolne usluge. Resnih dokazov za to ni, razen izjave farmacevtke policiji, da mu je odslužila dva krat. Je pa farmacevtka dobila službo za nedoločen čas in si očitno z bančnim kreditom rešila stanovanjsko stisko.

Ugled resnega družinskega človeka so mu zrušili, pa čeprav bo morda preiskava pokazala, da Janković ni koristil spolnih uslug, ki mu jih je ponudila v mesiču obupana farmacevtka. Morda bo preiskava pokazala, da je bila potrditev izsiljena in da se je s tem pogodila s tožilstvom, da tudi proti njej ne sproži postopka. Pri korupciji sta namreč kriva oba; tisti, ki nudi in tisti, ki vzame.

V primeru načelnosti bi morali razširiti preiskavo še na farmacevtko, na direktorja Ljubljanskih lekarn, na kadrovsko službo, ki je posredovanje župana realizirala. Prav tako bi morali sklep o zaposlitvi za nedoločen čas razveljaviti.

Pa ne bo nič od tega. Morda se bo celo tožilka Žgajnerjeva na nek način opravičila, ker je dovolila objavo nepomembnega prisluha za že sprožene druge preiskave. Veliki Klemenčič je hitro stopil v akcijo, da je pomiril vplivno srenjo, češ primer »farmacevtka« ni začetek nove prakse in novih standardov, pač pa le osamljen dogodek, ki se je zgodil skoraj po nerodnosti. Kakšne posledice ima objava za Jankovičevo družino, kakšne posledice za družino farmacevtke z dvema odraščajočima otrokoma, kako se počutijo vodilni kadri v Ljubljanskih lekarnah, ki so se pokazali kot marionete velikega Zokija. To tožilke ne zanima. Njena naloga je, da Jankoviča ustavi in ga diskreditira pred javnostjo.

Verjetno specializirana državna tožilka ni bila solist, pač pa je svoje ime dala v službo interesov tistih krogov, ki si Jankovića in njegove Pozitivne Slovenije ne želijo na volitvah.

  • Share/Bookmark

Eko kriminalci, zločinci in teroristi

V kratkem času smo imeli kar tri večje požare pri zbirateljih odpadkov in sicer :

Kemis v Vrhniki 15. maja 2017

EKO PLAST v Ljutomeru 8. junija 2017

EKO Sistemi v Zalogu pri Novem mestu 20. julija 2017

Zagorelo je tudi v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu 9. julija 2017. Vendar so požar hitro pogasili in ni bilo posledic.

Samovžigi odpadkov tudi na deponijah niso tako redki, vendar pa so posledice dosti manjše, saj ne gori zbrana večja količina vnetljivih materialov.

Količina začasno skladiščenega gorljivega materiala se kopiči, saj se z evropsko direktivo drastično zmanjšuje dovoljeno deponiranje odpadkov. Pooblaščeni zbiratelji odpadke zbirajo, sortirajo in jih pripravljajo za transport za uničenje. Odpadki, kjer predelava ni možna ( ali rentabilna) končajo v sežigalnicah ( v tujini) ali pa kot sosežig ( cementarne, termoelektrarne). Zbiratelji in koncesionarji se teh branijo, saj zagotovljena cena ne zagotavlja silnih dobičkov ( npr. PVC, ostanki sveč ) še posebno v poletnih mesecih, ko sežigalnice ne morejo dobro prodati proizvedene toplote. Zato tudi takšne zaloge odpadne plastike. Če pogledamo bilance teh podjetji, ne vidimo silnih dobičkov. Ker gre za množico podjetji, ki so nastala koncem osemdesetih let , ko je nekaj ambicioznih mladih strokovnjakov ( največ kemikov) videlo z spremembo predpisov o ravnanju z odpadki , svojo poslovno priložnost. Začelo se je z destilacijo odpadnih topil kar v prostorih onesnaževalca. Z širitvijo na posredništvo in zbiranjem odpadkov se je pojavila potreba po lastnih prostorih za skladiščenje in pripravo materialov za uničenje. Iskale so se ustrezne lokacije v opuščenih tovarnah, po možnosti izven naselja. Ti novodobni ekološki mafijci niso imeli denarja za resne investicije z vsemi merami požarne varnosti. Kemis je začel z investicijo na Vrhniki, šele ko je privabil avstrijskega partnerja.

Z zaostritvijo pogojev za okoljsko soglasje pa bo področje zbiranja odpadkov postopoma prešlo v roke finančno močnim firmam. Kaj to za stroške ekologije in posredno občana pomeni, se lahko ozremo v sosednje države.

V našem primeru ne gre za ekstremne zaslužke kapitala. Iz računovodskih izkazov podjetja niti po rasti, niti po dobičkih, ne izstopajo. Praviloma direktorji ne vozijo mercedesov, nimajo jaht, niti razkošnih vil. Tudi med gazelami, hitro rastočimi podjetji, jih ne najdemo.

Ti fantje niso videti kot zločinci ali teroristi. Niti ne ustvarjajo odpadkov. Le zbirajo jih in vozijo na uničenje.

In zakaj naenkrat toliko gneva, da se celo bivši sodnik za človekove pravice, doktor iz Harvarda, pravni psihoanalitik in mačist Boštjan M. Zupančič vključuje v ta ekološki vrtiljak z jasnim sporočilom: Državo moramo tožiti za primerno odškodnino!

Poleg upravičenega gneva okoličanov , ki je podkrepljeno z slovensko paradigmo, le na mojem dvorišču ne, se v ta vrtiljak vključuje vse več ljudi, ki so ogorčeni zaradi svojega prepričanja in vidijo v teh tragedijah poslovno priložnost za osebno afirmacijo ali afirmacijo svoje skupine.

Ker pa je država vedno bolj pravna ( prepredena s tisoči predpisi), se jo j… predvsem s pravnim orožjem. Vedno manj se govori o vsebini in vedno več o številkah in o prekoračitvah dovoljenih koncentracij, ki smo jih šele včeraj domislili po stoletni brezskrbni rabi. In ko se v igro vključijo mednarodne ekološke organizacije, ni več problem financiranje dolgotrajnih pravdanj. Tako je lahko skupina kmetov premagala cementarno v Trbovljah.

Koncem osemdesetih let, ko je bilo moderno majati sistem, so pristaši zelene opcije napadali tovarne. Šli so celo tako daleč, da občina ni izdala gradbenega dovoljenja za investiranje v že kupljeno čistilno napravo ali v sodobnejši, ekološko bolj varen obrat ( npr. Friti v EMO, zamenjava dotrajane sulfatne linije za pridobivanje žveplove kisline s sodobnejšo na osnovi elementarnega žvepla v Cinkarni). Kupljena oprema je nekaj let stala na tovarniškem dvorišču, medtem pa se je delalo po starem.

Kdo stoji za današnjo histerijo ? So to finančni mogotci, mafija, ki želi prevzeti posel?

Dobro misleči entuziasti, ki se borijo za bolj zdravo okolje ?

Dobre mednarodne povezave z visoko strokovno in finančno podporo utemeljuje sum, da gre za obliko boja nove levičarske internacionale z mednarodnim kapitalom.

Morda tisti, ki pričakujejo ob neuspešni vladi drugačne volilne rezultate? In zato je ekologija ravno dovolj všečno apolitično in nestrankarsko orodje, da pade 2. tir, da pade Magna in še kdo. Napad na ministrico za okolje in prostor rahlja koalicijo in posredno tudi Cerarja, kot predsednika vlade. Začel se je namreč predvolilni čas.

Kdo bi vedel!

Morda je vsakega nekaj.

  • Share/Bookmark

Majejo Trumpa

Meni nerazumljivo pogrevanje »ruskega vmešavanja« v ameriške predsedniške volitve, saj je znano, da se posebno Amerika aktivno vmešava v volitve drugih držav preko financiranja strank, nevladnih organizacij, raznih društev prijateljstva ali kar direktno preko svojih veleposlaništev. Ameriški veleposlanik Mussomeli pri volitvah , ko je Jankovič sestavljal vlado, ni ostal brez greha.

Še posebno pa so pri vplivanju na volilni izid aktivni mediji, ki so v »službi« zahodnih demokratičnih principov.

Zakaj torej takšen vik in krik, če so Rusi počeli delček tega, kar ZDA prakticira stalno?

Problem mi je pojasnil znanec, ki živi v ZDA.

37. predsednika ZDA Richarda Nixona so zaradi prikrivanja ( ne organiziranja) prisluškovalne afere na sedežu konkurenčne stranke tako dolgo mrcvarili, da je odstopil s predsedniške funkcije. V tistih časih je bilo prisluškovanje nemoralno, sploh pa politični ugledni stranki ( demokratom). Nastala je znana afera Watergate.

Danes je samo prisluškovanje zaradi vsesplošne prakse devalviralo. Še vedno pa demoniziranje večne tekmice hladne vojne Rusije prinaša med ljudstvom dovolj čustvenega naboja, da potenciranje vloge Rusije meče dvom na poštenost volitev, še posebno, ker poslovni stiki in drugi kontakti Trumpove družine s sodelavci namigujejo na dogovorjeno akcijo. Sklepanje nas vodi do prepričanja, da je sedaj ameriški predsednik talec Rusov, saj sam izraža javno simpatije do Putina in napoveduje zboljšanje odnosov. Trdorokci in vsi tisti, ki mu hočejo dati lekcijo, ne popuščajo. Hladilnik ameriško ruskih odnosov prestavljajo na nižjo temperaturo.

So pa Rusi dovolj demonizirani, da se na tej osnovi nabere dovolj gneva, ki bi lahko odnesel Donalda Trumpa po poti Nixona.

Gnev je skoraj tako velik, kot bi bil, če bi izvedeli , da si je papež pomagal pred konklavo s črno mašo.

Rezultat iskanja slik za donald trump slike

  • Share/Bookmark

Pristop k uresničevanju arbitražnega sporazuma

Razglašen ali uglašen pristop do uresničevanja arbitražnega sporazuma? Kdo bi vedel!

Cerar gosti hrvaškega premiera na kosilu, Erjavec kosilo bojkotira. Cerar bi se pogovarjal o implementaciji, Erjavec se nima kaj pogovarjati, dokler Plenković javno ne sprejme razsodbe arbitražnega sodišča.

Ali je naša vlada razglašena, neenotna?

Morda pa gre za dogovorjeno taktiko ( dober in slab policaj), ko podrejeni napenjajo, šef miri in usklajuje. Takšen pristop k reševanju problemov je v politiki in v poslovnem svetu že dolgo poznan.

Rezultat iskanja slik za sporna meja na morju slike

  • Share/Bookmark

Dogodek v službi resnice

Pogosto vidimo ali hočemo videti le tisto, kar nas prepričuje v naši veri in nas utrjuje v že prepričanem.

Uradna medicina ne zna pozdraviti raka. Poznam dva znanca, ki sta kljub operaciji in kemoterapevtskemu mrcvarjenju umrla. Uradni statistiki pa tako ni verjeti, saj jo pišejo zdravniški in farmacevtski lobiji, da upravičijo svoje delo in si zagotovijo finančne vire.

Moja soseda je poleg uradne medicine koristila alternativo ( regratove korenine, sladki pelin). Po letu dni je prišlo do občutnega izboljšanja. Onkolog je trdil, da je zboljšanje posledica kemoterapije, v kar pa mi alternativci nismo verjeli. Zanimivo, da celo takrat, ko pride do samoozdravitve , ko imunski sistem zaradi nam neznanega vzroka prepozna rakave celice ali pa se zgodi čudež, začne pisati pacient knjigo, razvijati svojo metodo avtosugestije, vizualizacije, mantre in organizira svojo terapevtsko smer kozmične vibracije praštevil. Danes je vse posel in poslovna priložnost.

Znan zdravitelj je zelo uspešen pri zdravljenju raka. Nekaj oseb, ki so sumila, da imajo raka, je pozdravil, pri mnogih je bilo opazno zboljšanje ( kako dolgo, ne vemo). O vseh tistih, ki jih je že vzela zemlja, pa niti besede.

Ljudstvo rabi zgodbe o uspehu. Zakaj bi govorili o neuspehu. Žarometi so usmerjeni v zmagovalce, v tiste, ki so uspeli, pa naj gre za šport, zdravje, posel. Celo pri igrah na srečo se govori le o zmagovalcu, pa čeprav vsi vemo, koliko ljudi je med poraženci.

Celo zelo strokovne in s statistiko podprte trditve, ki nimajo neposrednega političnega ali poslovnega učinka, so dostikrat v službi dokazovanja trditve in ne obratno, da bi se trditev oblikovala na osnovi strokovnih podlag.

Primer

V Sloveniji letno umre nekaj manj kot 20.000 ljudi.

Trditev, da zaradi kajenja umre dnevno 10 ljudi ( letno torej 3.650 ) in da kadilec živi 10-15 let manj od nekadilca ( joj, koliko prihrani pokojninska blagajna) in dejstva, da je diabetes na 4. mestu med vzroki smrti ( 7 % ljudi ima sladkorno bolezen), bi se v primeru ukinitve kajenja in debelosti ( kar je eden o pomembnih vzrokov diabetesa) umrljivost znižala na 15.000 prebivalcev. Kako izdatno bi se povečala življenjska doba. Ali bi se res?

Dejstvo je, da zaradi kajenja skoraj nihče ne umre. Zastrupitve z nikotinom so namreč redke. Tudi sam nikotin ni karcerogen. Umrejo pa zaradi bolezni in njihovih zapletov, ki so pri kadilcih pogostejše. Celo pri sladkorni se ne umira zaradi previsokega sladkorja v krvi, pač pa zaradi zapletov pri zdravljenju bolezni, ki nimajo nujno vzroka v sami sladkorni. Odpoved ledvic poznamo tudi pri nediabetikih. Seveda lahko sladkorni bolnik pade v komo in pri tem tudi umre, če je vsebnost sladkorja v krvi dosti prenizka.

Previsok krvni tlak je pogosta težava ljudi nad 60 let. Doktrina o pravilnem tlaku se ureja administrativo. Predpiše jo svetovna zdravstvena organizacija in velja brez izjeme: za Kitajce s 50 kg telesne teže in Američane z 150 kg, za stare in mlade, za velike in male.

Moj krvni tlak bi bil idealen za doktrino pred tridesetimi leti. Toliko ga lahko imaš nad sto, kolikor let šteješ. Pa sem vključen v svetovni zdravstveni projekt borbe proti hipertenziji, da me ne pobere infarkt ali kap. Pri stranskih učinkih ( 1 primer od 10) pa je pri uživanju tablet naveden infarkt in možganska kap.

In sedaj sem v dilemi.

Naj me kap zaradi previsokega krvnega tlaka ali zaradi stranskih učinkov tablet.

Kdo bi vedel?

Verjetnost kapi je podane le pri jemanju zdravil. En primer od desetih je 10 % verjetnost.

  • Share/Bookmark

Delavsko samoupravljanje

Samoupravljanje ni delavska participacija, pač pa je nekaj več. Delavci preko samoupravljanja določajo razvojno politiko, postavljajo in odstavljajo vodstva, gospodarijo s sadovi svojega dela.

Pa smo mislili, da bo ta jugoslovanska inovacija, avtorja Edvarda Kardelja in tovarišev, s prehodom v meščansko demokracijo ob osamosvojitvi pozabljena. Pa ni.

Za časa vlade Boruta Pahorja so železničarji odločali o lastniških povezavah in preprečili vstop nemških železnic (DB) v njihovo lastniško strukturo.

Danes delavci Luke Koper želijo postavljati in odstavljati vodstvo, ščitijo nadzorni svet in posredno vodstvo pred večinskim lastnikom ( slovenski državni holding) in varujejo svoje podjetje pred tujimi sovlagatelji ( Madžari preko vlaganja v 2. tir).

Ker ni več organizirane oblike samoupravljanja, se to realizira preko sindikatov, delavskega zastopnika ali pa kar preko zbora delavcev.

Teh manifestacij samoupravljanja smo imeli kar nekaj. V Termoelektrarni Šoštanj jim ni uspelo obvarovati direktorja Rotnika, v Heliosu niso uspeli preprečiti prodajo tovarne , v Cinkarni so jim pomagali okoljevarstveniki, ki so vse kupce odgnali.

Ko pa samoupravna pobuda dobi vsaj prikritega zaveznika lobijev ali politične stranke, je uspeh bolj verjeten. Na železnici je bil glavno motiv, da Pahorju ne uspe projekt, ki ga je načrtoval preko svojega svetovalca z nemškimi železnicami.

Prav tako je tokrat z Luko Koper. Cerarjeva vlada se mora pokazati kot opravilno nesposobna in ji ne sme uspeti noben resen projekt v času pred volitvami.

Tako mora biti, pa četudi povlečemo iz arhivov delavsko samoupravljanje.

  • Share/Bookmark

Majamo vlado

Bliža se predvolilni čas in sedaj je trenutek, da prikažemo Cerarjevo vlado kot nesposobno, ki ji ne uspe noben resen projekt. Bili so časi, ko smo majali z interpelacijami razne ministre, da bi povečali razpoke znotraj vladajoče koalicije. Interpelirali smo notranjo ministrico zaradi slabih plač in slabe opremljenosti policije in ne zaradi bodeče žice ali posebnih pooblastil policije. Interpelirali smo ministrico za delo zaradi koroške deklice in velenjskih dečkov. Ministra za okolje in prostor zaradi barake, ki ni imela gradbenega dovoljenja ( V RS je okoli 300.000 objektov, zgrajenih na črno).

Vladi smo očitali, da ne spelje zdravstvene reforme, da ne naredi ničesar za gradnjo drugega tira in ne novelira zakona o delovnih razmerjih, s čemer bi zagotovili v veselje delodajalcem bolj fleksibilno delovno silo. Ničesar tudi ne naredi za privabitev tujih investicij.

Pa kljub nesposobnosti vlade dosegamo zavidljivo gospodarsko rast. Beležimo padec brezposelnosti. Davčne blagajne so povečale prilive in zmanjšale krajo države s strani podjetnikov.

Pojavlja se scenarij iz preteklosti, ko je SDS minirala z referendumom pokojninsko reformo in jo po izvolitvi sama takoj izpeljala. Prav tako je Pahorjevi vladi s pomočjo nacionalnega interesa in jurišnikov SŽ in Luke Koper uspelo zaminirati projekt vstopa DB ( nemške železnice) v Luko, Interevropo in železnice, kljub toliko opevanem vstopu tujega kapitala in umika države iz gospodarstva s strani slovenske desnice.

Znanec, verni privrženec Janše, je načel temo 2. tira kot projekt podoben TEŠ 6. Operiral je z cenami kot velik strokovnjak: tu dvesto milijonov, tam tristo… Ne ve zakaj vabiti v projekt Madžare, ko pa ga zmoremo zgraditi sami. O priporočilih Bruslja o javno zasebnem partnerstvu, o vključevanju več držav v logistiko, ni hotel niti slišati. Zakaj pa prodajati Helios, Cinkarno, Telekom, NLB… , če so to donosni projekti, je preslišal. V tej smeri ni dala centrala ustreznih smernic. Važno je le, da se projekt ne začne v mandatu te vlade. Ga bomo začeli po volitvah mi, skupaj z našimi prijatelji Madžari.

Naenkrat je postal veliko ljubitelj narave, saj se postavlja ponovno projekt Magna in zanimivo, tudi Kemisa. Kemis je le kot primer neučinkovite in nesposobne vlade Mira Cerarja in nima drugega političnega sporočila.

Mislim pa, da je zaradi želje po višjem BDP (in na tem temelječem navideznem uspehu vlade) zanemarjeno temeljno vprašanje; V kakšni Sloveniji želimo živeti?

Menim, da lakirnica Magne spada le na degradirane površine ( kot je okolica Tovarne dušika Ruše, Tovarne glinice v Kidričevem in še kje), ki so dovolj blizu Maribora in imajo prometno infrastrukturo ( ceste, železnica). Morda bi morali investitorju ponuditi lokacije po naši izbiri tudi za ceno, če se preseli drugam. Razlastitev, ko z posestnikom ni mogoč dogovor in ko gre za pomemben objekt, pa se mi zdi normalna in je primerjava z denacionalizacijo po 2. svetovni vojni nekorektna.

Bi pa podprl referendum o širitvi Luke Koper. Ali pri dobrih 30 km obale prenesemo tako veliko pristanišče z vso ustrezno infrastrukturo. Ali moramo postati novi Hamburg. Ali damo prednost turizmu, ribolovu, naravi, solinam ali pristanišču?

To so zame vprašanja, o katerih bi rad slišal mnenje Slovencev. Traso, sistem vleke, cene posameznih gradbenih faz pa bi pustil stroki. Prebral sem sicer Duhovnikov inovacijski predlog, vendar se o njem ne upam opredeljevati. Sem premalo strokoven.

  • Share/Bookmark

Kemis – poučna zgodba

V osemdestih letih preteklega stoletja je naraščala ekološka osveščenost, spreminjala se je zakonodaja, največ po nemškem vzgledu. Mladi inženirji so v ekologiji videli poslovno priložnost in kar nekaj kemikov se je usmerilo v to dejavnost. Cvetela je reciklaža topil ( destilacije9 , delali so se resni poskusi za sosežig v obstoječih proizvodnjah ( kisli gudron v CC, odpadne oljne gošče v cementarni Anhovo) imobilizacija ( zapekanje) galvanskih muljev v opekarnah, sosežig kadavrov in kostne moke ( po obdobju norih krav) v Termoelektrarni Šoštanj in še bi se našlo kaj primerov. Z osamosvojitvijo pa so za področje zbiranja in uničevanja ( pa tudi posredništva) podeljevali koncesije. Kemis je bil med podjetnejšimi, saj se spomnimo, da je še v času Juge transportiral kompozicijo vagonov z ostanki barv in lakov v Bosno na sosežig v termoelektrarnah. Na koncu je država dobila vrnjene odpadke in jih je morala izvoziti v tujino na sežig.

V začetni fazi je zbiral in skladiščil odpadke v Heliosu. Z večanjem posla pa je postala nuja izgradnja ustreznega skladišča za nevarne odpadke nekje v osrednji Sloveniji. Lokacijo so našli in dobili v Vrhniki. Izgradili so ustrezna skladišča za nevarne in tudi vnetljive odpadke. Saj v času moje aktivnosti ni bila proizvodnja , pač pa skladišče, kjer so se odpadki ustrezno pakirali, sortirali in mešali, da so dosegali ugodne cene v pretežno tujih sežigalnicah. Primer. Posebno v času zamenjave transformatorskih olj, ki so vsebovali PCB ( poliklorirane bifenile) in je bila cena sežiga odvisna od vsebnosti le tega, so se pošiljke mešale z drugimi odpadki, da se je doseglo optimalno ceno sežiga glede na vsebnost klora, žvepla, težkih kovin. Prej je torej šlo za mešalnico in pakirnico, kot pa za kemijsko industrijo.

Z prihodom avstrijskega partnerja se je dejavnost še povečala. Z prodajo Gorenju še sploh, saj so v tem času propadla manjša podjetja, ki so se s to dejavnostjo tudi ukvarjala. In naenkrat ni bilo v skladiščih več nekaj deset ton odpadkov, pač pa preko tisoč. Vsaj beremo, da je zagorelo v skladišču z 1500 t vnetljivih ( predvsem trdnih) odpadkov. Verjetno zakonodajalec ( ki je izdal uporabno dovoljenje) ni predvidel takšne količine odpadkov, niti ni bilo skladišče projektirano za primer požara, da bi z močnimi vodnimi zadrževalniki preprečili odlivanje vode, ki se je porabila pri gašenju, v bližnji potok.

Splošno znano je, da celo premog ( žagovina) naložen v velik kup, lahko zagori zaradi samovžiga. Kaj šele naoljene odpadne krpe, ki so bile v tem skladišču. Pri odpadkih ne poznamo točne sestave , niti nimamo točnih analiz, da bi lahko postregli gasilcem ali javnosti z povsem točnimi podatki . Naoljene odpadne krpe imajo svojo identifikacijsko šifro, vendar so lahko iz bombažnih sintetičnih in mešanih vlaken , pri čemer vemo, da bombaž odlično gori brez dima, medtem ko se plastika tali, smodi in izdatno dimi. Tudi ostanki na krpah so različnega izvora. Gre za barve, olja, premaze, smole…

Rešitev problema ni v tem, da takšnega Kemisa nihče noče. To je vendar podjetje, ki veliko prispeva k bolj zdravemu okolju, saj zbira in skrbi za strokovno uničenje odpadkov. Je pa res, da se pri izdajanju uporabnih dovoljen premalo misli na primere katastrof ( požari so tu pogosti) in na velikost in dislociranost manjših skladišč, kar poznajo smodnišnice in skladišča eksploziva.

Potencialna nevarnost mora biti pod strokovnim nadzorom, tehnično obvladljiva in predvsem dislocirana v več manjših enotah.

O dislociranju manjših sežigalnic odpadkov sem pisal že pred več kot dvajsetimi leti, ko je Jazbinšek forsiral centralno sežigalnico. Potem so interesni lobiji hoteli projekt v Kidričevem, v Trbovljah. V Celju so zgradili manjšo sežigalnico pri deponiji odpadkov za lastne potrebe za sežig gorljivih odpadkov, ki deluje istočasno tudi kot toplarna. Sežigalnica obratuje brez pretresa in negodovanja občanov, le zadeve okoli lastništva se zapletajo med občino in državo. Ko pa bi to sežigalnico znatno razširili in bi začeli s kamioni dovažati svinjarijo iz vse Slovenije, bi se javno mnenje obrnilo.

Poskus izgradnje centralne sežigalnice nekateri deležniki ponovno oživljajo in mahajo z rentabilnostnimi izračuni in z skrbjo za previsoke stroške na položnicah za odvoz odpadkov.

  • Share/Bookmark