Vnosi v kategoriji 'Aktualno' ↓

Revolucija in kontra revolucija

Slovencem manjka samozavesti . Osamosvojitelji še vedno bolujejo za kompleksom drugega moža, saj se še vedno borijo, da demonizirajo bivšo Jugoslavijo in takratni režim. Bistvo predvidene domovinske vzgoje je v tem, da utrdi pomen osamosvojitve in zagotovi politično rento osamosvojiteljem. Nekaj v duhu »dostignuča i tekovine NOB«.

Zadnjič sem gledal oddajo Pričevanja. Gost dr. Granda je povedal, da so Slovenci vedeli za povojne poboje, kje so morišča in kdo so morilci. Mislim, da je resnica nekje vmes. Mi, ki nismo bili dovolj »zavedni«, smo za poboje vedeli. O tem se je govorilo v zarotniških krogih, pol legalno. Tisti » ta zavedni« pa o tem niso vedeli veliko, niti o tem niso hoteli vedeti, saj je naše pokazalo v slabši luči od pričakovanj. Podoben pojav najdemo tudi v sodobni družbi. Goreči pripadniki politične stranke odklanjajo vse, kar bi vrglo slabo luč na njihove voditelje. Dejstva pripisujejo podtikanju nasprotnikov, oz. v preteklosti ostankom reakcionarjev. Danes so to komunisti pod taktirko velikega mojstra »Palčka iz Murgel«.

Resničnih zgodb v stilu Pričevanja, ki bi segale do srca, bi lahko našli med odpisanimi, med zasvojenci, ki so verjeli v socializem in Jugoslavijo, med opeharjenimi delavci. Žal njihova sporočila ne spadajo v predvideno terapijo zdravljenja kompleksa drugega moža.

V borbi za resnico, drugačno resnico, vedno povemo le tisti del zgodbe, ki gre v prilog avtorjevi tezi.

Slepomišenje okoli narodno osvobodilne vojne , da je šlo zgolj za osvoboditev, je neresno. KPJ, oz. KPS, ki je vodila vstajo, je zasledovala dva cilja: osvoboditev in revolucijo .

Vedela je, da bodo njeni nasprotniki skušali z vsemi sredstvi onemogočiti proletarsko revolucijo ( tudi z oboroženimi vpadi in diverzijami, kar spada danes v sklop terorizma) in da je pametno izkoristiti pravi trenutek za likvidacijo potencialnih in dejanskih nasprotnikov. V tovrstno strategijo lahko danes uvrščamo etično čiščenje Hrvaške v domovinski vojni, mednacionalno vojno v Bosni, naše izbrisane, lustracijo…

Motivi partizanov so bili zelo različni. Del komunistov ( skupaj s španskimi borci) se je zatekel v gozdove in ilegalo pred aretacijami Gestapa, del naprednjakov je šel v boj zaradi patriotizma ( boja proti okupatorju), del kot pobeg pred nemško mobilizacijo za fronto v Rusiji, del je bil v NOV tudi mobiliziran. Cela paleta motivov. Seveda pa so reveži pričakovali, da se po vojni ne bo ponovil znan scenarij, ko v vojni gredo naprej reveži, aristokracija pa ostaja v zaledju ( v štabih, skladiščih, kuhinji…) in v miru pade komanda: Na levo na okrog! Po štirih letih vojskovanja hlapec ni hotel ostati hlapec. Poleg ideološkega naboja ideje komunizma in sistematskega političnega delovanja partije, je v narodu bilo dovolj nakopičenega gneva za razvoj revolucije. Posebno v Italiji, Franciji in Grčiji so morali domači demokrati napeti vse sile, tudi ob pomoči zaveznikov, da so ljudstvo potisnile v ustaljene kolesnice.

Ne vidim pravega razloga, da bi se partizanstvo moralo sramovati in zanikati svoje revolucionarno poslanstvo.

Podobno sprenevedanje je tudi pri kolaborantih. V oborožene enote so se vključevali slovenski fantje iz sovraštva do komunističnega antikrista, zaradi bega pred nemško in pozneje partizansko mobilizacijo, zaradi obrambe domačega ognjišča ( vaške straže) pred partizani, zaradi pritiska klerikalno vaškega okolja, zaradi pomena in zaslužka ( revež je dobil obleko, hrano, puško in plačo).

Idejni vodja oborožene kolaboracije je bil del RKC( Ljubljanska nadškofija), saj je dobro vedel, da bo z zmago partizanov konec stare klerikalne družbe in moči cerkve. Za njo je bila borba proti partizanom predvsem protirevolucija in posredno borba za staro družbo: torej za meščansko demokracijo z vsemi privilegiji. Če bi ne bilo v tej borbi sodelovanja z okupatorjem ( pod njegovim poveljstvom in z njegovo pomočjo) , bi bila teza o državljanski vojni verjetna. Tako pa je šlo za kolaboracijo z okupatorjem, kar vsi narodi v zgodovini uvrščajo med narodno izdajo. In to ne glede na poznejši potek dogodkov. Judež ostaja judež, pa če so njegovi nameni še tako dobri.

Politična sprava bi bila morda lažja, če bi glavna antagonista priznala svojo vlogo v celoti in ne le v delu, ki jima gre v tem trenutku v prid.

Partizanstvo ( idejni vodji) je imelo za dolgoročni cilj spremembo takratne družbe in do tega cilja so šli preko borbe z okupatorjem ( osvoboditev) in domačimi izdajalci . Torej preko narodno osvobodilnega boja v širšem pomenu besede.

Del meščanske elite na čelu z RKC pa je spoznal pogubnost realizacije ciljev partizanstva za njihov položaj in pomen. Zato je skušal oslabiti partizansko gibanje in se ob vkorakanju zaveznikov ( predvsem Angležev) v naše kraje predstaviti osvoboditeljem kot resna vojaška sila, ki bo participirala v novi oblasti. In za ohranitev privilegijev so bili pripravljeni v borbi proti partizanom priseči Hitlerju in mu aktivno služiti ( pa čeprav z figo v žepu). Kakorkoli že iščejo argumente ( borba proti totalitarizmu, borba za demokracijo in človekove pravice) izven konteksta časa, ostaja madež kolaboracije, torej izdaje.

Da pa se preko osvoboditve skušajo doseči tudi politični cilji, ni nič novega.

Tudi v naši osamosvojitvi , o kateri so se odločali državljani Slovenije plebiscitarno, smo v paketu z osamosvojitvijo menjali politični sistem, demonizirali Jugoslavijo in samoupravni socializem, razgrabili družbeno lastnino, izvedli denacionalizacijo, odpisali potencialne nasprotnike iz vrst neslovencev, skratka pravo »kontra revolucijo«. Le da so bili tokrat komunisti bolj pametni. Z aktivno vlogo v procesu osamosvajanja so se izognili lustraciji in si zagotovili mesto in vlogo v novonastalih elitah. Takšne modrosti in premetenosti nadškof Rožman ni premogel.

Večkrat slišano jamranje demobiliziranih borcev ( od partizanov do osamosvojiteljev), da so razočarani in da se niso borili za takšno Slovenijo, je nepomembno. Za vsakim bojem so idejne sile z svojo računico in s svojim poslanstvom. Borec je le izvajalec te politike, za kar se ga motivira z vsemi sredstvi in obljubami. V miru, ko se običajno njegov položaj ne spremeni ( zboljša) , vsaj večini ne, sledi razočaranje.

Rezultat iskanja slik za kolaboracija slike

  • Share/Bookmark

Manjšinska ali večinska vlada?

Večinska vlada je vlada, ki so jo sestavile stranke , ki imajo večino v parlamentu. V primeru, da bi se poslanci odločali po svoji vesti, je dilema večinska – manjšinska brezpredmetna. Poslanci podprejo zakon, če smatrajo da je dober predvsem za narod ( ali večino) in ne prvenstveno za stranko, za njihove lobije ( omrežja) in njih osebno. Če pa so v strankokraciji prvenstveno v ospredju interesi stranke, v opoziciji na primer , da vladi ničesar ne uspe in da bomo na naslednjih volitvah mi postali »kalif namesto kalifa«.Do takrat vlečemo ročno zavoro in vpijemo, da avto nikamor ne gre, ker je voznik zanič. Ko pa pridemo na oblast, so zaželene samo pozitivne informacijske vibracije, ko se iz vsakega malega uspeha naplete veličastna zgodba o uspehu.

V takšni politični kulturi je pomembno, da je vlada večinska in da z partijsko ( strankarsko) disciplino producira predpise in zakone. Pri tem ne razmišlja, kako jih bo implementirala. Najraje jih sprejema po hitrem postopku, da se javnost preko civilnih in interesnih iniciativ ne predrami in uigrano proceduro ne zmoti. V takšni politični kulturi je pomembno, kdo kaj predlaga in ne kaj predlaga.

Manjšinska vlada, ki nima zagotovljenega glasovalnega stroja, pa mora podporo poiskati tudi pri delu opozicije. Ko gre za socialno politiko npr. pri Levici in ko gre za privatizacijo in druge podobne ukrepe neoliberalizma pa pri npr. Novi Sloveniji. Pri SDS so že napovedali padec vlade, kar pomeni, da ne bodo umaknili roko iz ročne zavore. Strankarska disciplina pa je tudi tako močna, da ne bo nihče izskočil pri glasovanju iz trde strankarske usmeritve.

Manjšinska vlado bo lahko učinkovita in stabilna le, če bo Šarec uspel preseči obstoječo politično kulturo strankokracije.

Ima kar nekaj možnosti. Je delaven, vztrajen, dosleden, brez hipoteke preteklosti . Je aktiven vernik, brez sovraštva in maščevalnosti do »boljševikov, titoistov in jugoslovanerjev. Ni družbeno razdiralen. Pri delu zahteva vestnost in natančnost, kar so potrebne lastnosti »prvega uradnika«. Očitno ni spletkar in intrigant. Dogovorov se drži. Tudi tistih,sklenjenih na štiri oči. To daje sodelavcem občutek zaupanja, krepi pripadnost kolektivu in njegovim ciljem. Poklic igralca mu zagotavlja dovolj znanja, da se bo v vlogo predsednika vlade dobro oživel.

Zna biti, da bo Marjan Šarec presenetil in vlogo predsednika tudi odlično uprizoril.

  • Share/Bookmark

Padec z motorjem in gabez

Iz lekarne strica Marča

Moje izkušnje z gabezom, ko sem padel z motorjem.

Do sedaj sem gabez uporabljal le malo v kozmetiki pri izdelavi vlažilnih in negovalnih krem za lastno uporabo. Uporabljal sem alkoholno tinkturo ( na drobno narezane korenine sem nalil alkohol) , občasno premešal zaprti kozarec in pustil namočeno kar več mesecev. Zaradi alkohola korenina ne plesni in ne gnije. Alkoholno tinkturo sem dodajal počasi v vodno šele takrat, ko sem z zgoščevalcem ( ksantan gumi) vodno fazo zgostil med mešanjem . Pri prehitrem doziranju alkoholnih tinktur lahko pride zaradi lokalno previsokih koncentracij alkohola do izpada zgoščevalca v obliki kosmičev. Ti zgoščevalci niso topni v alkoholih. Običajno dodajamo alkoholne tinkture v vroči fazi , da del alkohola izhlapi, saj ni zaželen v kozmetiki ( alkohol frei).

Pri zdravilnih rastlinah, ki imajo učinkovine topne v vodi in so termično obstojne, lahko pripravimo prevretek ( čaj) in ga uporabljamo namesto hidrolata ali kar cele vodne faze (npr. divji kostanj- escin, gabez- alatoin ). Pri rastlinah, ki vsebujejo vodotopne in v oljih topne učinkovine, pa je najbolje uporabiti oljni macerat kot oljno fazo ter vodni prevretek kot vodno fazo. Na takšen način izdelamo res učinkovito rožmarinovo, ognjičevo ali kakšno drugo kremo. Za osvežitev. Krema vsebuje okrog 30 % oljne faze ( olja, oljni macerati, kokosovo olje, karitejevo maslo…) in 70 % vodne faze. V vodni fazi so dodatki, kot so tekoča svila, vitamini, sečnina, hialuronska kislina…. V oljno fazo dodamo 5-7% emulgatorja in segrejemo olje na 70-80 st.C, da se emulgator stopi. Na isto temperaturo segrejemo vodno fazo in med mešanjem obe fazi združimo. Dodamo konzervans in eterična olja kot dišave. To je osnovna receptura za izdelavo krem.

Zadnjič sem padel z motorjem. Glavo mi je rešila čelada. Odnesel sem jo brez zlomov, vendar z močnimi udarci na desni kolk, desno koleno in desni komolec. Na kolenu so bile tudi površinske rane, saj sem nosil le kavbojke in ne zaščitne motoristične opreme.

Takoj sem šel nabrat gabez ( liste in korenine). Res mesec junij ni čas za nabiranje korenin, saj je vsebnost aktivnih učinkovin manjša kot v mesecih mirovanja, pa vendar .

Najprej sem zmiksal s paličnim mešalnikom listje in korenine v kašo in si to kašo navezal na ranjena mesta. Kaša je zaradi listov temno zelena in obarva posteljnino, pižamo, saj rada izpada posebno na gibljivih delih iz povoja. Skratka, zelena svinjarija. Ko pa sem povoj fiksiral s folijo, se je po dveh urah stanje poslabšalo, saj se je oteklo mesto segrevalo, namesto hladilo.

Pripravil sem drugo kombinacijo.

Gabezove korenine sem zmiksal ( so krhke in miksanje ni problem), dodal vodo ( učinkovine so vodotopne) in primešal ščepec zgoščevalca ksantan gumija ( da je pripravek bolj gost in da ne kaplja in curlja pri nanašanju že kar z roke. Preparat je sluzast, rjavkaste barve, brez vonja. Dodal sem mu jabolčni kis, ker se za obkladke otečenih mest priporoča ravno kis, borova kislino in še kaj. Dva do trikrat dnevno, seveda brez odvečnega pavijanja sem nanesel ta pripravek na poškodovana mesta in rahlo pomasiral. Otekline so izginile po nekaj dnevih. Hematom od udarca je izginil po dobrem tednu. Bolečine, ki sem jih čutil na kolenu in kolku pri močnejšem pritisku, so izginile po treh tednih. Kakšen bi bil rezultat brez zdravljenja, ne vem.

Po tednu dni se je zaradi vsebnosti kisa pojavil značilna smetana ( sluzasta snov pri kisu). Preparat sem precedil, odstranil nastalo sluz in dodal nekaj kapljic konzervansa ( cosgard). Morda bi namesto jabolčnega kisa in konzervansa uporabil C vitamin v prahu, saj deluje kislo, antioksidativno na kožo in je znano sredstvo za konzerviranje v živilski industrijo. Pri uporabi askorbinske kisline ( C vitamin ) sem opazil nekatere pojave pri zdravljenju luskavice, o katerih bom nekaj napisal, ko bom poskuse zaključil in ponovil.

Preparat sem uporabljal tudi pri negi razpokane kože na podplatih, saj gabez odstranjuje brazgotine in gladi kožo. Kakšnega hitrega učinka nisem opazil.

Je pa res, da deluje gabez tudi na reumatoidne težave, saj imam občasno bolečine v kolku ( obraba), v levem ramenu (kalcinacija ali tendinitis), bolečine v križu. Za te težave pa pripravljena oblika vodnega gela ni najbolj primerna, saj se nanos zaradi vsebnosti zgoščevalca suši počasi.

Za ta namen sem pripravil alkoholno tinkturo gabezovih korenin ( alatoin je bolje topen v razredčenem alkoholu kot v koncentriranem). Ker sem korenine zmiksal, sem jih namakal le en dan med občasnim mešanjem, ker je glede na klasično namakanje kosov korenine transportna pot učinkovine v topilo bistveno krajša. Precejeno vsebino sem dal v temno posodo z razpršilko. V primeru bolečin si obolelo mesto posprejam. Stvar deluje po nekaj minutah. Vendar pri močnejših bolečinah tableta nalgesina bolje prime. Literatura navaja uporabo gabeza tudi v primeru putike, vendar po mojih izkušnjah analgetski učinek ni dovolj velik. Od rastlinskih izvlečkov vidim protibolečinski potencial v tinkturah maka, ki vsebujejo opiate. Namesto vrtnega maka literatura priporoča poljski mak , kjer je tudi ob daljši rabi odvisnost manj verjetna ( vsebnost in sestava opiatov je drugačna). Sezono poljskega maka sem letos zamudil, saj je na žitnih poljih že odcvetel.

  • Share/Bookmark

Volilni boj- dobre in slabe poteze

Nekaj napak v predvolilnem boju

SMC

Na soočenjih Cerar deluje medlo, predvsem zaradi svoje vljudnosti, tako da si ga lahko vsakdo od voditelja do konkurence privošči. Na politični sceni ne deluje kot vodja. Premalo poudarja svoje zasluge za umirjanje politične razklanosti in svoje vloge kot koordinatorja sredinskih sil pri vodenju države, kar je značilnost zrelih demokracij. Demokracija rabi koordinatorja in ne liderja, ki tolče po mizi.

SD

Z straniščno propagando in napisi ( tetovaže) na rokah so zašli v neokusno vulgarnost. Stranka se preveč trudi, da zmaga in pridobiva volivce na sredini z obljubami, ki so prej neoliberalne kot socialne in razen dediščine ni večjih razlik med SD in SDS. Zato bo izgubila del svoje tradicionalne baze, ki se bo poklonil Levici.

LMŠ

Deluje podobno kot Pozitivna Slovenija. Izogiba se političnih tem in daje prednost pragmatizmu in učinkovitosti. Dobra taktika, dokler te moderatorji ne prisilijo v konkretne odgovore o konkretnih korakih. Z svojim delom meša štrene predvsem po sredini in jemlje strankam predvsem sredinski veter iz jader.

SDS

To je stranka, ki se resno pripravlja na volitve in ničesar ne prepušča naključju. Ima najbolj trdno članstvo, kar pa je za zmago premalo. Vodja si je nadel ovčjo kožo, z poceni akcijami ( ankete, parole, slogani) je potrkal na čustva deplasiranih Slovencev ( dostojne pokojnine, dostojne plače, razlastitev in pozaprtje barab, Slovenijo Slovencem, vitka država…), vendar je bil dovolj pameten, da korake do zastavljenih ciljev ni konkretiziral. Zmanjšanje javnega sektorja za 30 % pomeni, da bi lahko izgubilo službe vsaj 50.000 ljudi. V praksi pa je tako, da radi udrihamo po režiji ( Slovenci cenimo fizično delo), vendar pa upamo, da s tem ne misli resno. Skoraj sleherna družina ima koga v javni upravi, na občini, v šolstvu, v zdravstvu.

Vključevanje Madžarov in Orbana v predvolilno tekmo ni pametna poteza. Tudi napad na civilno družbo je nevaren, saj so to strukture z visokim umskim potencialom, dobro organizirane in mu lahko zakuhajo kakšen javni miting, ki bo tako dobro organiziran, da bo zanimiv tudi za tuje turiste. Vendar nekaj dogaja!

NS

Naš Tonin še dolgo ne bo drugi Kurz. Njihov program je odkrito neoliberalen. Privatizacija skoraj vsega, razgradnja javnega sektorja vključno z zdravstvom in šolstvom. Pa še nekaj je. Tonin pravi, da misli resno.

Levica

Ta ima najbolj jasen program, saj ga črpa iz dvestoletnih izkušenj komunizma. Stranka bo na volitvah dosegla dobre rezultate in bo odvzela del volivcev Židanu, ki se vedno bolj zgleduje po Schroederju, ki je opravil v Nemčiji umazano delo ( omejitev sindikatov, znižanje plač, discipliniranje delavcev) . Dobro za razvoj stranke, ki ni na oblasti in ji del svojih obljub ni potrebno realizirati. Realnost v svetu globalizacije pa je žal drugačna, kar so spoznali tudi grški levičarji stranke Siriza.

Rezultat iskanja slik za volitve slike

  • Share/Bookmark

Anketa SDS

Izpolnjena anketa SDS

Stranka SDS je poslala po gospodinjstvih anketni vprašalnik kot del projekta Posvetovanje z volivci.

Vprašanja so zelo poenostavljena, dopadljiva in kar napeljujejo na odgovor »da«. Nasprotniki JJ bi jih označili za demagoške in manipulativne.

Pa pojdimo po vrsti.

1. SDS predlaga paket ukrepov ( družinska politika, davki, socialni transferi, gospodarstvo-(https://www.sds.si/strokovni-svet/dokumenti) s katerimi se bo vaša kupna moč v letu 2019 v povprečju realno povečala za 900 evrov. Podpirate ta paket.

DA NE

Iz gradiva strokovnega sveta za finance so razvidni nekateri ukrepi:

- Družinska dohodninska napoved (predlog se mi zdi ustrezen)

-Zvišanje investicijski olajšav za podjetnike ( te olajšave so že in podaljševanje bo vodilo v povečano investiranje tudi v neproduktivne naložbe).

-Znižanje davčne obremenitve za visoko kvalificiran kader. Gre za zmanjšanje dohodnin in socialno kapico. (S tem ukrepom bodo tisti, ki imajo visoke plače, znatno pridobili, izgubila pa bo davčna blagajna in že tako prazni blagajni za pokojnine in zdravstvo. Po predlogu GZS , da se nadomesti izguba iz davka na nepremičnine, bodo ceno plačali tudi revni upokojenci, ki so lastniki nepremičnin)

-Razbremenitev kmetov- znižanje katasterskega dohodka. ( Katasterski dohodek je že tako nizek, da so tisti časi, ko kmet ni mogel plačevati štibro, že zdavnaj minili. Večina kmetov, ki prodaja direktno potrošnikom, pa tako ne izdaja računov , nima davčne blagajne in spadajo po evidentiranih prihodkih med reveže in so zato iz tega naslova upravičeni do podpore, kot so npr. štipendije za otroke, otroškega dodatka, poceni vrtcev… Ta ukrep je nepotreben.)

-Znižanje DDV ( Tako kot majhno zvišanje ali znižanje v praksi ne pomeni kaj dosti. Le davčni prilivi se zmanjšajo. Znižanje dohodni in DDV je že realizirala Janševa vlada ( ob Bajuku) v času konjukture in namesto proračunskih presežkov predala Pahorjevi vladi »v parlamentu izsiljeno nulo«, ko je že trkala na vrata gospodarska in finančna kriza.

-Davčne počitnice na začetku poslovanja, ko delodajalec zaposli vsaj enega delavca. ( Podobni ukrepi so poznani, ko je začetnik upravičen do davčne olajšave. Včasih so bile tudi olajšave za podjetja na nerazvitih področjih, da bi pospešili vlaganja v ta področja. O tem se več ne govori.)

-Zvišanje praga za pavšalno obdavčitev iz 100.000 na 150.000 evrov. ( Ta ukrep je dobrodošel za male podjetnike, saj jim zaradi pavšalne obdavčitve olajša poslovanje, vendar je namenjen pretežno prodaji intelektualnih storitev ( agentom, posrednikom, obrtnikom, ki nudijo usluge), ki nimajo nabave, za katero bi uveljavljali vstopni DDV. Z ukinitvijo davčnih blagajn bi vsi poskrbeli, da ne bi evidentiran prihodek dosegel limit.)

-Ukinitev davčnih blagajn . ( Neumnost! Davčne blagajne so povečale davčne prilive in istočasno vplivale na kazalnike gospodarske rasti, saj je zaradi davčne blagajne ta prihodek tudi evidentiran)

Stanovanjskim kreditom se za vsakega novorojenega otroka odpiše 20 % glavnice. ( Dopadljivo! Vendar vsakemu ne glede na premoženje ni ravno socialna kategorija. Družini s tremi otroki se bo odpisala več kot polovica. V čigavo breme? Če bo to v breme banke, se bo cena kreditov povišala in prosilci, ki načrtujejo družino, bodo težje prišli do kreditov. Če pa bo razliko pokrivala država, ke potrebno imeti ta dodaten strošek v vidu, ko govorimo o znižanju davkov.)

-Pospešiti črpanje EU sredstev. ( Malo pozno, saj postajamo zaradi uspešnega gospodarskega razvoja neto plačnik).

-Omogočiti razvoj osebnega dela, tudi upokojencem brez omejitve. ( Seveda se tu postavlja večno vprašanje, koliko osebno delo upokojencev in drugi spodkopava zaposlovanje in perspektivo mladih. Za mene je ukrep prepozen. Zaradi grožnje po odvzemu pokojnine sem po hitrem postopku zaprl d.o.o. Se pa z ukrepom vseeno strinjam, čeprav je za mene prepozen.

Predlagani ukrepi bodo najbrž res povečali statistično kupno moč, vendar za kakšno ceno. O tem vprašalnik ne govori. Sam bi veliko raje videl, da se okrepi z davčnimi prilivi proračun, da se lahko zniža stopnja zadolženosti ( za čas novih kriz) in da se finančno okrepijo področja, ki so podhranjena ( vojska, policija, gasilci, razvoj, konkretna podpora podjetnikom na začetku poti, infrastrukturni projekti).

2. Pokojnine slovenski upokojencev so nižje od zasluženih tudi zato, ker je pokojninska blagajna dodatno obremenjena z nekaterimi izplačili ( izjemne pokojnine, dodatki članom ZZB, pokojnine oficirjem bivše JLA) in ne temeljijo na vplačanih prispevkih vanjo. Podpirate predlog, da se ti dodatki ukinejo iz ne pokojninskih virov.

DA NE

Se strinjam s pojem, da se pokojninska blagajna očisti vseh, ki niso plačevali prispevkov. Vendar seznam se ne začne pri ZB in konča pri JLA, pač pa v to kategorijo spadajo zaslužni kulturniki, umetniki, športniki, upravičenci do državne pokojnine, kot so gospodinje, nezaposleni, nekateri kmetje, veterani, zaposleni v zveznih organih bivše Jugoslavije in še kdo. Tudi policisti , vojaki, uradniki, poslanci, ki so po direktivi države bili nasilno upokojeni. Te naj rešuje proračun in ne pokojninska blagajna.

3. Strošek, ki obremenjuje davkoplačevalce v Sloveniji za enega prosilca za azil oz. Ilegalnega migranta znaša mesečno najmanj 1963 evrov. Ali naj Slovenija še naprej namešča in vzdržuje migrante, ki jih na podlagi kvot dobimo od drugih držav?

DA NE

Vprašanje je usmerjeno proti migrantom. Tudi če bi jih bilo bistveno manj, bi fiksni stroški ostali ( uradniki, službe, dom za azil…), oziroma bi bili še višji na enega migranta. Seveda pa se postavlja vprašanje Grčije in Italije. Jih naj Italijani in Grki kar na meji postrelijo in zmečejo v morje?

Gre tudi za spoštovanje zavez v EU ( če so bile dogovorjene) , kar je eden izmed pogojev za funkcioniranje EU, za kar smo Slovenci življenjsko zainteresirani.

4.Slovenija ima 9. najstarejše prebivalstvo na svetu. Slovenija predlaga po zgledu nekaterih drugih v EU držav predlaga uvedbo univerzalnega otroškega dodatka za vsakega slovenskega otroka kot naložbo v našo prihodnost. Podpirate ta ukrep?

DA NE

Najprej pohvala zdravstvu in sociali, da dočakamo takšno starost!

Predlagan ukrep univerzalnega dodatka je odmik od socialne paradigme in bo pri pomoči države enačil revne in bogate. Ker je praviloma rodnost v nižjih slojih višja, bo dodatno nagrajeval bogate otroke, saj tu rodnost ni pogojena z materialnim položajem staršev. Ukrep ne bo povečal rodnosti.

Bo pa dodatno bremenil proračun.

5. Iz enakih razlogov SDS predlaga uvedbo pomoči družinam pri reševanju stnovanjske stiske in sicer preko odpisa 20 % glavnice stanovanjskega kredita za vsakega novorojenega otroka. Podpirate?

DA NE

Morda, čeprav ni čisto pravično. Pomembno je vedeti, v čigavo breme bodo odpisali del glavnice. V breme banke, v breme državnega proračuna?

6. Vprašanje govori o državni himni Zdravljici, ko je vlada LDS in SD skrčila himno le na 7. internacionalno kitico. SDS predlaga, da se himna dopolni z 2. kitico, ki poveličuje Slovence, Slovenke ( prelepe žlahtne rožice) in božji blagoslov, s katerm se Slovenci drugim narodom najej predstavimo.

DA NE

Ta točka nima nekega socialnega ali ekonomskega vpliva na naše življenje . Če le ne bo zaradi tega himna predolga ( ne poznam standardov), se po mojem lahko vključi tudi druga kitica. Škode ne bo.

  • Share/Bookmark

Otroška kardiologija

Otroška kardiologija- vzorčni prime zdravstvene reforme ?

Zapleti na otroški kardiologiji UKC Ljubljana so že dolgo poznani. Neustrezna strokovna zasedba, velika fluktuacija, neurejeni medsebojni odnosi, neustrezne razmere za bivanje staršev ob malih bolnikih, čakalne vrste… so tipični simptomi našega zdravstva, le da je področje zelo občutljivo, saj gre za otroke. In še posebno zato je publicistično nabijanje zelo produktivno.

Trije specialisti so dali odpoved. Eni zdravnici se pogodba o delu izteče čez mesec dni. In kaj zdaj? Bomo vozili male bolnike v tujino na stroške zdravstva? Prav! Kdo bo plačeval staršem bivanje v tujini , saj je splošno znano, da morajo biti ob malem bolniku starši.

Brez panike.

Ustanovil se je Nacionalni inštitut pod taktirko vrhunskega otroškega srčnega kirurga iz Amerike. Z delom bo pričel čez dva meseca. Gostoval bo v prostorih UKC in koristil poleg prostorskih tudi tehnične in kadrovske zmogljivosti gostitelja.

V bistvu bo ta inštitut prevzel bolnike ( pogodba za financiranje je z Zavodom za zdravstveno varstvo podpisana) in začel z rednim delom ob zaposlitvi zdravnikov, ki so dali odpoved in seveda ob instruktaži ustanovitelja in morda še kakšnega strokovnjaka, nadaljeval delo Otroške kardiologije v javno zasebnem partnerstvu. Po tem modelu se lahko UKC reorganizira v učinkovita zasebna jedra, sam pa nudi tem centrom ustrezno podporo. S tem bomo rešili problem plač zdravnikov, saj ne bo več administrativnih omejitev. Problem medsebojnih odnosov med kolegi, čakalne vrste, delo zdravnikov pri dveh delodajalcih, korupcija, sindikat Fidesa… vseh teh problemov se bosta UKC in Zdravstveno ministrstvo rešila in jih prepustila zasebnem sektorju.

Edin resen problem bo nastal, ko naenkrat denarja iz zdravstvene blagajne za nove potrebe ne bo več dovolj.

Države, ki imajo podobno razvito zdravstvo kot mi, v povprečju dajejo za zdravstvo bistveno več denarja ( viri so različni, od zdravstvene blagajne, raznih zavarovalniških paketov, do soudeležbe in samoplačništva).

Z privatizacijo se bomo tudi po stroških približali primerljivim državam.

  • Share/Bookmark

Nedokončano delo v Siriji

Zahod je prepričan, da je tisti, ki je uporabil bojne strupe ( pa četudi je le klor) grdi raček. Uporaba napalma, fosforja, kasetne mine, dum dum nabojev, porušenje celih mest, stampedo milijon beguncev ni nič proti domnevni uporabi bojnih strupov. Celo zastrupitev človeka z bojnim strupom je nekaj posebnega, pri tem pa pozabimo, da je cianovodikova kislina, znano sredstvo za končanje življenja, tudi krvni bojni strup.

Mimogrede, propagandna mašinerija me ni prepričala, da je Asad uporabil bojni strup za zaplinjenje nekaj deset ljudi v zaključni fazi vojaških operacij pred zmago in to v času, ko si uporniki z Saudovo Arabijo ( ob asistenci Izraela) na čelu želijo izdatno vojaško podporo ZDA. Uporaba bojnega strupa bi morda sprožila ameriško intervencijo. Zato se je bojni strup moral pojaviti na sceni.

Francija in Anglija sta bili glavna pokrovitelja strmoglavljenja Gadafija. Tudi v Siriji želita dokončati začeto delo, da ne bo šla arabska pomlad ( ob izdatni podpori obveščevalnih služb) v nič.

Real politika je nekaj drugega kot so človekove pravice, svoboda, neodvisnost narodov. Te vrednote so bile bolj izvozno blago zahodne družbe, da so notranje rahljale nasprotnike ( vzhodni blok, danes Rusijo, Kitajsko).

Nove navale beguncev bi morali kanalizirati v tiste države, ki so begunce povzročile. Iz Libije vodi begunska pot v Anglijo in Francijo. Italija tudi ni brez greha. Grčija plačuje največji zapitek, pa jo na krvavi gostiji sploh ni bilo.

Begunce tistemu, ki jih je pognal v beg.

Amerika, Anglija, Francija odprite meje!

  • Share/Bookmark

Volilna demagogija – plače

Znižali bomo obdavčitev bruto plač, da bodo neto plače višje. Zaradi večje potrošnje zaradi višjih neto plač bomo preko davka na dodano vrednost pridobili izgubljene davke.

Pa poglejmo podrobnejše to laž.

Pravi davek je le akontacija dohodnine, ki ima progresivno lestvico. Pri minimalni plači jo ni, pri višjih se povečuje stopnja progresivno. Ostali so prispevki, ki se rabijo namensko in niso sestavni del državnega proračuna.

Primer povprečne plače v letu 2017.

Bruto plača. 1602,21

Prispevki iz bruto plače delavca:

1. Prispevki za socialno varnost ( skupaj 22,10%) 354,09

1.1.Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,5% 248,34

1.2.Prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36% 101,90

1.3.Prispevek za zaposlovanje 0,14% 2,24

1.4. Prispevek za starševsko varstvo 0,10 % 1,60

2.Akontacija dohodnine ( brez olajšav) 189,15

Neto plača 1058,97 evro

Če bi ukinili dohodnino, ki je pravi davek na plače, bi povprečni zaposleni Slovenec pridobil

189 evro mesečno. Seveda bi morala razliko dobiti davčna uprava iz drugih virov. Če bi bil ta vir davek na nepremičnine, bi nastradali tisti, ki so lastniki lastnih stanovanj in hiš. Tudi upokojenci z malimi pokojninami živijo v prevelikih hišah in stanovanjih in ti bi bili največje žrtve te inovacije.

Zmanjšanje prispevka za pokojnine in zdravstvo pa je utopično, saj mora že sedaj proračun primakniti v pokojninsko blagajno ( letno skoraj 2 milijardi) in pokrivati izgubo bolnišnic. Seveda pa je tudi to možno, če bomo z pokojninsko reformo pokojnine še znižali in ljudi prisilili v dodatne pokojninske stebre, ki jih bodo plačevali iz neto plač. V zdravstvu pa iz zdravstvene blagajne plačevali minimalni paket, ostalo pa bodo samoplačniške usluge , podprte z varčevanjem pri zavarovalnicah.

Na koncu res ne bo čakalnih vrst, kot npr. pri zobarjih koncesionarjih. Vendar se bo skoraj vse plačalo. Ne samo k zobarju, tudi zdravnikom bomo hodili na Hrvaško. Tam so te usluge še vedno cenejše.

Pa še poglejmo, koliko pridobi delavec z zajamčeno plačo ( bruto 804,96). Nič , saj zaradi davčne olajšave ne plačuje akontacije dohodnine.

In menežer z bruto plačo 10.000 evro? Zaradi ukinitve dohodnine (davka) na plačo pa pridobi 2.714,87 evra. Koliko bodo zaslužili šele top menežerji.

Torej je jasno, kdo pridobi z ukinitvijo davka na plačo. Največ ljudje z visokimi plačami. Siromak pa ostane siromak, kot prej. Še na slabšem bo, saj bo morala država manjkajoče davčne vire nadomestiti.

  • Share/Bookmark

Sodba o 2. tiru

Sklep sodišča, da se referendum o 2. tiru razveljavi, lahko omaja ugled vse dosedanjih referendumov. Obrazložitev, da je vlada delovala pristransko, saj je propagandno in finančno podprla le svojo različico izida, postavi pod vprašaj skoraj vse dosedanje referendume.

Celo temeljno referendumsko oz. Plebiscitarno odločanje o samostojni Sloveniji je v luči sodne odločitve nezakonito. 6. decembra 1990 je bil sprejet Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS , medtem ko se je plebiscitarno odločalo že 23. decembra 1990. leta. Odločno premalo časa, da bi se lahko nasprotniki organizirali v do Jugoslavije sovražnemu okolju. Finančno, medijsko in propagandno podporo je užival le predlog vlade.

Tudi pri vstopu v EU in Nato niso nasprotniki dobili nobene vladne podpore v pripravah na referendumsko odločanje.

V luči zadnje odločitve sodišča o referendumu o 2. tiru ( oz. O vladnem zakonu o ustanovitvi gospodarske družbe za izvedbo investicije v 2. tir) so vsi dosedanji referendumi ( tudi najpomembnejši) v očeh nasprotnikov vprašljivi.

Odločitev, da bi vlada morala medijsko in finančno podpreti aktivnosti nasprotnikov, je že skoraj abotno in skregano z logiko države.

Že dalj časa opažam, da se je v politiki uveljavil trend pravnih bitk, kjer se spopadajo pismouki, ki spretno koristijo procesni pravo in vejice v preobširnih zakonih. O politični vsebini politika govori le takrat, ko je pravna bitka lahko izgubljena in je lahko ljudstvo dodaten pritisk na sodno vejo oblasti. Tipičen primer je Patria.

Ti trendi so postali orodje elit za medsebojne spopade, ki pa dolgoročno rušijo zaupanje v oblast, ustvarjajo klimo za populizem, ko lahko vsak dovolj spreten Krjavelj prepozna svojo tržno nišo in svojo poslovno priložnost . Družba postaja politično nestabilna in nepredvidljiva.

Dovolj spreten populist na oblasti bo lahko jutri brez težav ukinil nekatere pridobitve zahodne demokracije. Kaj nam bo varuh človekovih pravic ( saj ščiti barabe, begunce, jugose..), kaj nam bo informacijska pooblaščenka ( saj poštenjaki nimamo kaj skrivati), kaj nam bo toliko politični strank (politični povzpetniki minirajo projekte naše modre vlade). Nujno je potrebno reformirati sodstvo, da ne bodo na prostosti barabe, tajkuni in udbo mafija. Vpeljati je potrebno inštitut odpoklica poslanca, da lahko strankarski liderji disciplinirajo svoje ljudi.

Vojsko je potrebno okrepiti z politično primernimi prostovoljci, da jo ponovno preveje duh domoljubja.

Državo bi tako ponovno približali klenemu in poštenemu Slovencu, ki bi spoštoval pravično oblast.

Oblast pa bi postala poštena, učinkovita Primarni interes bi ji bil interes naroda .

Do fašizma in totalitarizma ni več daleč.

Rušenje ugleda oblasti vodi do samouničenja gospodarskih, političnih in drugih elit. Zadnja sodba o 2. tiru je majhen tlakovec na tej poti.

Rezultat iskanja slik za 2.tir slike

  • Share/Bookmark

Levičar ali desničar?

Osnovne delitve na desničarje in levičarje po odnosu do proizvajalnih sredstev in do enakosti že dolgo ni več. Parole Tovarne delavcem, Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, Oblast ljudstvu… srečamo le še v kakšnih starih filmih. Komunistični manifest pa ni bil priljubljen niti v socializmu, saj je govoril tudi o dedovanju kot načinu kopičenja nagrabljenega bogastva po dedni liniji.

Pri nas je osnovna delitev le še odnos stranke in volivca do NOB in morda do Jugoslavije .

Vedno sem se imel za levičarja, še huje, za komunista. Danes pa me je čas povozil in sem po kriterijih sodobnih političnih analitikov bliže desnici. Še huje. Skrajni desnici.

Zakaj?

Ne strinjam se z aktivno podporo ( tudi oboroženo) borcem za demokracijo, da zrušimo skupaj avtokratske režime in na ta način izvozimo naše vrednote , kar posredno generira begunce. Zadnji primeri so Afganistan,Irak, Sirija, Libija…

Morda jutri Ukrajina?

Že kot študent sem bil proti jugosom in črncem v študentskem naselju, saj so nam bolj cagavim Slovencem odžirali punce.

Nisem proti bodeči žici na mejah, če se tako  izognemo postati begunsko taborišče , če Avstrijci zaprejo meje .

Sem proti javnim manifestacijam roza scene ( kot je npr. Parada ponosa). Sem zgolj zato, da drugačni niso preganjani.

Pravičnost mi ne pomeni nič, če v drugem stavku ni ta pravičnost razložena. Še pred dobrimi dvesto leti so razumniki suženjstvo utemeljevali s pravičnostjo in odgovornostjo bolj razvitega človeka za od Boga zaznamovanega manjvredneža. Bližja mi je enakost, pa čeprav diši po uravnilovki.

Do scene new age sem nezaupljiv, čeprav v njej mrgoli novih levičarjev. Očitno so moje frekvence še vedno na valovnih dolžinah prvih marksistov.

Bral sem, da bi morala nova levica najti potrebe sodobnega človeka in ponuditi rešitve. Avtor je izpostavil odnos do kripto valut. Zaradi zaostajanja v procesu digitalizacije postajam po sili razmer desničar.

Še vedno dajem prednost javnemu proti zasebnemu vsaj v komunali, infrastrukturi, zdravstvu, šolstvu, sociali, skrbi za otroke in starostnike, v odnosu do revščine in brezdomstva. In zaostajam za prodornimi misleci, ki želijo te dejavnosti prepustiti zasebni in zasebno- javni iniciativi, da bi  podprli socialno podjetništvo, odprli nova delovna mesta, omogočili zaslužek zasebnikom z javnim denarjem.

Bolj ko razmišljam, bolj sem zaskrbljen. Ne postajam zgolj desničar. Metamorfoza že vodi do nekaterih simptomov fašizma. Groza!

  • Share/Bookmark