Vnosi v kategoriji 'banka' ↓

Kaj je državni interes Slovenije

Vidi se, da bi se po državnotvornosti in domoljubju lahko kaj naučiti od Hrvaške, če pustimo ob strani države, ki imajo bogato tradicijo parlamentarne demokracije. Na prisluhe ameriški diplomatki Victoriji Nodelman, da je ZDA vložila v prevrat na Majdanu 5 milijard dolarjev in na vest ( pisni dokumenti) Wiki Leaks (Julian Assange), da sta Saudska Arabija z asistenco Turčije, Katarja in ameriškega veleposlanika že skoraj deset let rušile sirski režim z Asadom in spretno koristile pljuskanje arabske pomladi, ameriška vlada niti trznila ni. Ameriški mediji so novice enostavno prezrli.

Pri nas je drugače. Desnica preko Bruslja in njenih strankarskih povezav vztrajno blati vlado in posredno tudi državo. V normalni državi bi vest, da obveščevalna služba prisluškuje predsedniku sosednje države ( s katero smo celo v ozemeljskem sporu) ostala strogo varovana informacija in seveda uspeh SOVE. Pa je lomastenje Janše po Sovi z asistenco prof. Šturma poskrbelo za kastriranje obveščevalne službe samo zaradi spora ( ki ga normalne države pometejo pod preprogo) med predsednikom države ( Drnovšek) in vlade ( Janša).

Te dni se je pojavila nova bistroumna vest pametnih Slovencev. Ljubljanska banka Frankfurt je odobrila Krešimirju Milanoviču kredit v višini 3,25 mio evro. To je brat dosedanjega predsednika vlade in predsednika druge največje politične stranke na Hrvaškem. Takšna informacija mora ostati tajna, še posebno, ko komitent ne more odplačati kredita, saj je lahko pomemben podatek za pritiske na posamezne politike, kadar gre za interes države. V demokratičnih razvitih državah obveščevalne službe kar tekmujejo, kako bi kompromitirale s podkupninami ali delikatnimi informacijami vplivne ljudi politike , vojske in gospodarstva, za vsak primer ( ako zatreba).

Pa poglejmo naše južne sosede. Še najbolj zakrknjenemu desničarju ne pride na pamet, da bi pljuval po » našoj Ljep« samo zato, da bi škodoval trenutni vladi. Tudi vest, da so nezakonito prisluškovali našemu arbitru na nezakonit način, ni sprožila preiskave v hrvaški obveščevalni službi. Nasprotno. Prav muzali so se od zadovoljstva. Tudi na kraj pameti jim ne pade, da bi sodelovali s konkretnimi podatki v raziskovanju naše orožarske afere. Kolikor je znano, je Tuđman celo ukazal njihovi obveščevalni službi, da zbere vse dokumente , ki se nanašajo na trgovanje z orožjem po županijah iz časa njihove domovinske vojne in jih hranijo za mogočo diskreditacijo kakšnega politika na slovenski strani, če bo to potrebno.

  • Share/Bookmark

Pravno “predrkavanje” tudi pri TEŠ 6

Sam ločim več vrst odgovornosti:

-politično

-kazensko

-moralno

-strokovno

Vendar se pri nas večinoma začne in konča pri kazenski. Vedno manj se razpravlja o vsebini in vedno več o pravnih zapletih. Celo civilne iniciative se spuščajo v pravniške vode. Danes ni ključni problem, da v Trbovljah ne želijo Lafarge cementarno, ki zaradi svoje rentabilnosti sosežiga odpadke, zaradi že tako preobremenjenega in degradiranega okolja, pač pa v procesnem pravu mogočega spodrsljaja pri izdaje soglasja MOP.

O TEŠ 6 sem na tem blogu že večkrat pisal: 24.1.2010 pod naslovom TEŠ 6 in 3.2.2014 strokovna odgovornost-pogoj demokratičnega odločanja. Danes se ponovno preigrava mnenje računskega sodišča, bolj v stilu, kako je bila kakšna poraba vknjižena in kako so posamezni dogodki pokriti s papirji.

Elemente korupcije, podkupovanja in kraje preiskuje policija.

O elementih strokovne odgovornosti silnih inštitucijah in strokovnjakih, ki so pisali recenzije, elaborate, ocene, mnenja pa » nikome ništa«. Poznano je nekaj uglednih profesorjev, ki so se pasli na TEŠ 6. Da se bo projekt podražil in bo vprašljiva ekonomska rentabilnost bi jaz zastonj napisal in povedal. Že po analogiji, se ve, da se vsi projekti podražijo vsaj za 30 %, pa ne le zardi pijavk, ki se na poslu pasejo, pač pa tudi zato, ker se zavestno navaja na stroškovni strani manjše številke, da je rentabilnost boljša in za investitorje projekt bolj zanimiv. Prav tako se na stroškovni strani minimalizira stroške surovin ( v našem primeru lignita) in maksimalizira prihodke z prodajo po optimalnih pogojih ( cena, količina)..

Tako so se pisali investicijski načrti že v bivši Jugi. Realno napisan program bi bil za bankirje premalo donosen, saj je imel na mizi množico bolj napihnjenih, boljših, bolj donosnih.

In ravno zato so potrebne strokovne študije in strokovne ekspertize. Da se lahko politik ali bankir, ki ni ravno strokovnjak iz področja predmeta investicije lažje odloči.

Vendar je brez strokovne odgovornosti pisanje študij le dober zaslužek za ugledne strokovnjake (dr. Križanič, dr. Tancig, dr. Lahovnik in še kdo) in za investitorja stran vržen denar.

TEŠ 6 je lepa priložnost, da se prebere strokovne ocene, jih primerja z dejanskim stanjem in o tem obvesti javnost. S tem bomo zaostrili strokovno odgovornost in vsak strokovnjak, ki da kaj na svoje ime, bo dvakrat premislil pred izdajo pozitivnega mnenja. V takem primeru se bodo tudi poslanci lažje odločali, saj se bodo v množici lobistov in parcialnih interesov lahko naslonili vsaj na stroko.

  • Share/Bookmark

Privatizacijske zablode

1. Podjetja v tuji lasti boljše poslujejo od domačih. Govorimo o povprečjih.

Seveda, saj tujci pobirajo le zrele hruške, torej, dobra, ali pa vsaj perspektivna podjetja. Za nedonosno železnico je Pahor ponujal Nemcem še Interevropo in Luko Koper za povrhu.

2. Tujci, za razliko od domačih tajkunov, ne zadolžujejo in izčrpavajo podjetje, saj imajo denar.

Vsak, ki kupi podjetje pričakuje, da bo mu podjetje povrnilo kapital ( odplačalo kredite), pa še za lastnika bo nekaj ostalo. Helios je danes, ko je v lasti Avstrijcev bolj zadolžen, kot je bil v domači lasti.

3. Tujci ne bodo odpuščali in dobo poskrbeli za varnost delavcev.

A res? Pameten kupec zahteva še od stare uprave, da mu počisti podjetje, da odpusti višek , posebno manj produktivne ( stare, bolne. Lene…), da si sam ne maže rok že na začetku. Nekateri kupujejo celo preko posrednikov , skladov, da prehodne uprave opravijo umazano delo in da se ne popacka pravi lastnik ( možen scenarij nemškega Telekoma).

4. Tuji lastnik bo obdržal domače dobavitelje.

Morda, če bodo cenejši. Posebno pri Mercatorju pa gre za to, da hrvaški lastnik forsira hrvaške dobavitelje. Pred leti smo tudi mi, ko smo gradili blagovnice po bivši Jugi, opravičevali bančno pomoč kot povečanje prodaje slovenskega blaga v tujini.

Zato je začudenje ob ugotavljanju, da je na policah vse več hrvaškega blaga, navadno sprenevedanje. Bil je čas, ko bi lahko dobavitelji, kmetje, kmetijske zadruge formirali konzorcij in odkupili po diskontni ceni od bank zasežene delnice Mercatorja.

5.Nerešena ekološka vprašanja odganjajo tujce. Lafarge Cement se je v Trbovljah krepko uštel. Z sosežigom ( kurjenje gorljivih odpadkov) je skušal zagotavljati konkurenčnost cementarne, saj sosežig poznajo tudi drugje ( npr. Anhovo).. Brez tega bo verjetno proizvodnjo opustil.

Civilna iniciativa z Borisom Šušterjem na čelu si bo zaslužila zlati znak Cinkarne. Zaradi potenciranja nerešenih okoljskih problemov so tujci odmaknili roke. Delavci in vodstvo Cinkarne so se krepko oddahnili.

  • Share/Bookmark

Sadovi pljuvanja po lastni državi

Včeraj je bil na siolu članek Marjana Žbogarja Najrevnejše države EU imajo stabilnejše banke od Slovenije

Gre za anketo, ki je pokazala, da ima Slovenija najmanj stabilne banke v EU .

Potem avtor navede nekaj številk, ki tega sploh ne dokazujejo( ravno nasprotno):

Slovenija: 50 milijard bančnih sredstev, 2 milijona prebivalcev

Madžarska: 109 milijard bančnih sredstev, 10 milijonov prebivalcev

Češka: 160 milijard bančnih sredstev, 10 milijonov prebivalcev

Bolgarija: 46 milijard bančnih sredstev, 7 milijonov prebivalcev

Očitno je glavnina faktorjev, ki vplivajo na rezultat anketnega izvora. Če rolamo že štirinajst dni, kako ljudstvo ne zaupa bankam, zaradi ofenzive razlaščencev obveznic Banke Celje in preroških besed da so drugo leto ogroženi tudi depoziti čudežne« poslovnice gospe Krajnc ( na okroglih mizah TV programov), je normalno, da je zaupanje padlo in da so anketiranci dajali zelo negativne ocene.

Tako smo pred nekaj meseci brali o drastičnem padcu konkurenčnosti Slovenije, saj politiki in gospodarstveniki veš čas vpijejo v en glas, kako so stroški dela pri nas previsoki. Mimogrede, na prvem mestu je Švica z najdražjo delovno silo.

Prav tako smo padli med najbolj koruptivne države zaradi našega mantranja o korupciji. Celo razvpiti ameriški veleposlanik Mussomeli je dejal, da v ocenah pretiravamo. Pravi, da pri nas še vedno ne barantamo s policaji o cestnih in drugih prekrških, kar v svetu ni tako redko.

Vztrajno pada zaupanje v sodni sistem in sistem oblasti. Politiki in njihovi pomagači vztrajno barvajo hudiča bolj črnega, kot je v resnici.

Pravzaprav s tem konotacijami rušimo zaupanje v državo v tujini in doma.

Sejemo veter, da bomo jutri želi vihar.

Pri takšnem ravnanju ne bo pomagala nobena domovinska vzgoja.

  • Share/Bookmark

Sadovi pljuvanja po lastni državi

Danes je na siolu članek Marjana Žbogarja Najrevnejše države EU imajo stabilnejše banke od Slovenije

Gre za anketo, ki je pokazala, da ima Slovenija najmanj stabilne banke v EU .

Potem avtor navede nekaj številk, ki tega sploh ne dokazujejo (ravno nasprotno):

Slovenija: 50 milijard bančnih sredstev, 2 milijona prebivalcev

Madžarska: 109 milijard bančnih sredstev, 10 milijonov prebivalcev

Češka: 160 milijard bančnih sredstev, 10 milijonov prebivalcev

Bolgarija: 46 milijard bančnih sredstev, 7 milijonov prebivalcev

Očitno je glavnina faktorjev, ki vplivajo na rezultat anketnega izvora. Če rolamo že štirinajst dni, kako ljudstvo ne zaupa bankam, zaradi ofenzive razlaščencev obveznic Banke Celje in preroških besed da so drugo leto ogroženi tudi depoziti čudežne« poslovnice gospe Krajnc ( na okroglih mizah TV programov), je normalno, da je zaupanje padlo in da so anketiranci dajali zelo negativne ocene.

Tako smo pred nekaj meseci brali o drastičnem padcu konkurenčnosti Slovenije, saj politiki in gospodarstveniki veš čas vpijejo v en glas, kako so stroški dela pri nas previsoki. Mimogrede, na prvem mestu je Švica z najdražjo delovno silo.

Prav tako smo padli med najbolj koruptivne države zaradi našega mantranja o korupciji. Celo razvpiti ameriški veleposlanik Mussomeli je dejal, da v ocenah pretiravamo. Pravi, da pri nas še vedno ne barantamo s policaji o cestnih in drugih prekrških, kar v svetu ni tako redko.

Vztrajno pada zaupanje v sodni sistem in sistem oblasti. Politiki in njihovi pomagači vztrajno barvajo hudiča bolj črnega, kot je v resnici.

Pravzaprav s tem konotacijami rušimo zaupanje v državo v tujini in doma.

Sejemo veter, da bomo jutri želi vihar.

Pri takšnem ravnanju ne bo pomagala nobena domovinska vzgoja.

  • Share/Bookmark

Afera Banke Celje – dokaz vplivnega omrežja

Ko smo v primeru sanacije Mariborske kreditne banke razlastili množico malih delničarjev, se pravzaprav glede na dejstvo, da je vlada vabila naivne vlagatelje, do so takrat vplivni politiki za vzgled kupovali delnice za 29 evro ( dr. Lahovnik- minister za gospodarstvo) in jih okoli 100.000 tudi razlastila, se pravzaprav ni dvigovalo veliko prahu. Pametni ( obveščeni in posvečeni) so jih že po dveh , treh mesecih prodali za 39 evrov po delnici in pri tem dobro zaslužili. Med razlaščenimi je ostala le še raja.

V čem je bistvena razlika med obema bankama? Število razlaščencev je v primeru Banke Celje bistveno manjše. Sklepam, da so posamezniki imeli vložene večje zneske in se zaradi zavajanja uprave, kako banka dobro posluje, niso pravočasno umaknili. Pritisk na odstavljenega direktorja je bil tako močan, da je v prostor banke naredil samomor.

Bratuškova je v parlamentarni razpravi namignila na seznam vplivnih razlaščencev in predlagala, da se obelodanijo imena. Njena pobuda je bila preslišana od vseh političnih strank.

Argumenti so, da v primeru Celja ni šlo za sistemsko banko, kjer bi vlada morala upoštevati mnenje EU. Prav tako se izgovarjajo na računovodske standarde in na prirejanje ocene za nepotrebno dokapitalizacijo. Argumenti so privlečeni za lase, saj vsak računovodja ve, da so bilance stvar poslovnega leta in da tudi računovodski standardi omogočajo boljše ali slabše rezultate . Gre za rezervacije, za odpise, za slabitve in podobno. Potrebna dokapitalizacija na osnovi stresnih testov pa je preigravanje črnega in ne dejanskega) scenarija in ni neposredno odvisna ob poslovnih bilanc. Kako črno pobarvati hudiča , pa je seveda tudi stvar političnih odločitev, ne glede na strokovnost samega izračuna. Sam sem prepričan, da so pri izračunih kapitalske ustreznosti naših bank strokovnjaki evropske banke uporabljali strožje kriterije ( bolj črne scenarije), saj bi po moji oceni morali biti rezultati stresnih testov za nekatere banke EU precej slabši. No, francoske in nemške banke je EU rešila slabih naložb tako, da jim je odobrila nov kredit z solidarnostno odgovornostjo ostalih članic in z njem poplačala slabe naložbe svojih bank. Zvito in premeteno. Mimogrede, podoben scenarij se je izvedel tudi pri državni pomoči sistemu TAM. Z državno pomočjo so se banke upnice večinoma poplačale tako, da jim stećaj firme ni bil več nevaren scenarij in so lahko mirno odstopile od kreditiranja bolnika.

Ko je Trojka v Cipru mlatila tudi po depozitih ( hranilnih vlogah) in so nekateri izgubljali tudi več sto milijonov, smo modro molčali. V primeru mariborske banke smo že godrnjali.

Za primer Banke Celje pa smo angažirali novinarje ( nekateri so tudi sami izgubili denar), angažirali ustavno sodišče, napadli Banko Slovenije. Slovenija se je zatresla zaradi nekaj tisoč razlaščencev, državni zbor se je zganil, leve in desne so udrihale po svinjariji. Zanimivo, celo Luka Mesec iz Združene levice, si je brusil jezik, čeprav naj bi nacionalizacija in razlastitev finančnih zaslužkarjev tej stranki ne bila tuja. Skladno nabijanje Meseca in Hana (SD) kaže na sum, da je veliko vplivnih mojstrov levice plemenitilo svoj denar v tej banki.

Zato bi bilo zanimivo videti seznam razlaščencev, da spoznamo, kdo so vplivni posamezniki, ki obvladujejo medije, ustavno sodišče , politične stranke in DZ..

  • Share/Bookmark