Vnosi v kategoriji 'gospodarstvo' ↓

Cene kurilnega olja in trg

Da konkurenca in prosto oblikovanje cen znižujeta cena in da je to v korist potrošniku, ne drži.

Primerjajmo cene dizel goriva in kurilnega olja, ki se od 1.4.2016 prosto oblikuje.

Datum          cena disel goriva        cena kurilnega olja

1.4.2016           1,050                  0,705

22.9.2016         1,080                  0,800 ( Petrol)

Porast cene       2,85%                10,6 %

PS.: Ne pozabiti, da se kurilna sezona še ni začela in bi po logiki velika ponudba – malo povpraševanje morale biti cene minimalne. Pa so? Kaj bo, ko nastopi kurilna sezona.

Pa še mimogrede. V Sloveniji je vsaj deset ponudnikov kurilnega olja in zato ne moremo govoriti o premajhni ponudbi. In zanimivo. Para državni Petrol je od ponudnikov še najcenejši.

  • Share/Bookmark

Čudno, res čudno !

Robert Ličen bivši nadzornik DARS je obtožil ministra Petra Gašperšiča, da je nanj pritiskal, da zamenja šefa Matjaža Kneza. Med njim in ministrom so padale težke besede, ki so obetale razčiščevanje na sodišču. Pa je vse utihnilo. Še bolj glasna pa je bila prva nadzornica Luke Koper Alenka Žnidaršič Krajnc. Obtožila je vlado, predvsem ministra Gašperšiča, da jo hočejo zamenjati, ker noče odstaviti vodstvo, ki baje dela dobro in se upira mrhovinarjem, ki nočejo razbiti Luko in pokrasti s privatizacijo še zadnje ostanke državnega ( družbenega ) premoženja. Zaradi njene pokončnosti (v privatizaciji EMA se v vlogi svetovalke ni pokazala kot načelna poštenjakinja) in celo obtožbah, da ji grozijo z smrtjo in jo poskušajo podkupiti, razen modrovanja dr. Dobovška, ni bilo odziva.

Vse politične stranke so utihnile. Nihče ni zahteval preiskovalne komisije, nihče interpelacije.

Očitno so privatizacijski mrhovinarji porazdeljeni po celotnem političnem prostoru.

Spomnimo se perspektivnega politika Golubiča. Njega in njegovo ministrico Radičevo je pokopal

projekt TEŠ 6.

  • Share/Bookmark

Dodatno pokojninsko varčevanje

Zakaj ne morem plačevati dodatnega pokojninskega zavarovanja pri pokojninski blagajni ( PIZ) za večjo pokojnino in ne le pri zavarovalnicah in podobnih asociacijah ( Grawe, Triglav, Adriatik, Modra zavarovalnica,Prva pokojninska družba gospe Krajnc , Obrtniški sklad  podobno?

  • Share/Bookmark

Predlogi k pokojninski reformi

Ker očitno nihče ne gleda celovito na pokojnine, pač pa le parcialno iz vidika vzdržnosti pokojninske blagajne in ne kot civilizacijski dosežek družbe, ki zna poskrbeti za svoje starce, predlagam nekaj dodatnih ukrepov:

-S ciljem krajšanja uživanja pokojnine je potrebno vse programe, ki jih financira država za daljše življenje, ukiniti ( SVIT, DORA, društva diabetikov, akcije nižanja krvne tlaka, akcije zdravega načina življenja). Država prihrani pri stroških financiranja programov in ob skrajšanju življenja privarčuje pri pokojninski blagajni.

-Zdrav način življenja poveča dolgost življenja in verjetnost obolenja z Alzheimerjevo boleznijo, ki je v skokovitem porastu v starajoči se EU. Stroški že presegajo raka.

-Z zdravstveno reformo znižati zastonjkarsko košarico in vpeljati samoplačniško zdravstvo. Večina upokojencev tega stroška ne bo zmogla in medicina ne bo več daljšala življenje starostnikov.

Za kadilce, debeluhe, nešportnike vpeljati bonus, saj ta kategorija ne bo dolgo obremenjevala pokojninsko blagajno, ker je njihova življenjska doba bistveno krajša.

Obsedence z zdravim načinom življenja pa je potrebno zaradi vzdržnosti blagajne obremeniti z malusom, saj bodo ti v povprečju dalj časa uživali pokojnine.

-V podjetjih, ki nimajo opravičljivega razloga za tehnološke viške je potrebno ukiniti prakso, da kandidata za upokojitev kanalizirajo na zavod, na čakanje.

Dobre strani reforme so:

-daljšanje delovne dobe. Morda na 70 let! Vendar pa delodajalci niso veseli, da imajo zaposlene ljudi z omejenimi fizičnimi in umskimi zmožnostmi starostnikov.

Ukinitev limitov bo dobra novica za ljudi z najvišjimi plačami. Danes je pokojnina še vedno limitirana in za človeka s plačo 10.000 evrov pomeni katastrofalni padec prihodkov. Res je, da dosedaj vsaka reforma ta limit povišuje skoraj neopazno, da ne vzbuja nejevolje med revnimi.

Lahko bi sicer povišali prispevke za pokojninsko varstvo, kar pa ne bi bilo sprejemljivo za naše vrle gospodarstvenike in konkurenčnost gospodarstva.

Lahko bi tudi dovolili, da posameznik vplačuje več v pokojninsko blagajno in iz tega naslova doseže boljšo pokojnino. Vendar bi to bila klofuta zasebnimi skladi, saj bi vsak raje vlagal v pokojninski sklad, za katerega jamči država.

Operirati z vzdržnostjo pokojninske blagajne je neresna demagogija, saj vsakih nekaj let sprejemamo reforme po navodilih Mednarodnega finančnega sklada. Mahati tridesetletniku z reformo, ki mu bo zagotovila pokojnino, je neresno. V času do njegove upokojitve bo še kar nekaj reform.

Kako doseči polno zaposlenost in zaposlenost predvsem pri mladih, kako iz gospodarstva preko KAD ( v lasti pokojninskega sklada) zagotavljati sredstva, kako razbremeniti gospodarstvo in polniti proračun z denarjem, ki nam odteka v davčne oaze, pa so druge zgodbe, čeprav imajo posredno močan vpliv na vzdržnost pokojninske blagajne, pa se nihče celovito ne ukvarja. Ne pri nas, ne v Evropi. Vlade razmišljajo le o krčenju pokojninske postavke v proračunu, da bo ta bolj finančno uravnotežen in sposoben za nova zadolževanja. Tudi zavarovalnice ne bodo imele pravega posla iz naslova dodatnih pokojninski zavarovanj, če bo osnovno pokojninsko zavarovanje omogočalo civilizacijskemu napredku primernega življenja starostnikov.

  • Share/Bookmark

Meso slovenskega porekla

Domače je domače.

Med vikendom sem bil na zabavi rojstnega dne. Zapletel sem se v pogovor z dvema mesarjema o kvaliteti domačega in uvoženega mesa. Oba sta prodajalca v večjih blagovnicah, kjer meso tudi pečejo. Skratka človeka z izkušnjami.

Žal nisem človek, ki gre kar na prvo žogo. Domače je bolj kvalitetno, ne kupim, saj poznam rejce, ki imajo intenzivno rejo. Zadnjič je nekomu poginil bikec, ker ga je prekomerno hranil z sečnino ( urea) in ga s tem zastrupil. Poznam rejce, ki kar sami cepijo živali ( dodatek železa pri prašičih) , antibiotiki iz Madžarske in Avstrije, vse z namenom zmanjšanja stroškov. Iz tega naslova je bila tudi afera kloramfenikol v mleku. Tudi v poljedelstvu še le redki okopavajo poljščine, pobirajo koloradskega hrošča in rdeče polže. Po njivah ropotajo le še traktorji z kemijo. Kemija se kupuje na prostem trgu in do pomorov čebel ni več daleč.

Pa sta me vseeno prepričala, da je slovensko meso boljše.

V Avstriji je intenzivna reja, ki lahko zagotavlja ( poleg subvencij) trgu dostopen izdelek. Pazijo le na predpise EU, ki pa jih oblikuje predvsem tako, da so še sprejemljivi za njihove rejce. Zgodba je podobna iz športne scene. Rejci uporabljajo vse mogoče stereoide, antibiotike in aditive, ki so še v mejah dopustnosti ali pa jih še ni spisku prepovedanih. Kakor hitro kemija odkrije nov, enakovreden proizvod, se lista dopolni in se še do včeraj opevan rasni hormon razglasi za strup stoletja in se s tem utre pot novemu komercialnemu izdelku.

Mesarja pravita. Pri prepakiranju je pri avstrijskem mesu izguba teže zaradi izločanja vode več kot 10%. Ko takšno meso spečemo, so izgube občutne.- Iz velikega zrezka je nastal le manjši kos pečenega mesa. Pri slovenskem blagu so te izgube bistveno manjše. Prav tako sta operirala s podatki, da v Avstriji, še posebno pa v Angliji, iste vrste živali dosežejo ustrezno teži kar nekaj mesecev prej, kot pri nas. S tem dokazujeta uporabo streoidov, rasnih hormonov in antibiotikov v reji

Da ne ostanemo samo pri kavarniški debati in Židanovi paroli »Jejte domače« , bi bilo smiselno, če bi se svet potrošnikov tudi eksperimentalno poglobil v to problematiko ( spekel bi nekaj pečenk iz držav različnega porekla, jih stehtal in zaradi mene razdelil brezdomcem). Če je razlika v kvaliteti mesa res evidentna, se preko medijev obvesti potrošnika, če nam je skrb za potrošnika res iskrena.

Seveda pa bi se s takšnimi objavami zamerili tujim rejcem in bi nam nam prijateljska Avstrija najbrž požugala. Če bi ne bili zavezani evropski zakonodaji, bi lahko uvedli lastni predpis o dovoljenem skrčku mesa pri peki pri določenih pogojih kot standard in s tem omejili nekontroliran uvoz. To je bila praks EU pri uvozu tujega blaga, saj so standarde ( norme) stalno prilagajali dosežkom svoje, bolj razvite industrije, ki pa jih nerazviti svet ni mogel dosegati, razen v primeru uvoza tehnologije, iz razvitih držav.

Prav pa bi bilo, da bi slovenski potrošniki izvedeli, ali je res domače bolj kvalitetno in v čem se kaže ta kvaliteta.

  • Share/Bookmark

Zakaj SDS zahteva ukinitev davčnih blagajn

Uvedba davčnih blagajn je dodobra razburkala slovensko javnost. Razumljivo je, da so bile cehovske organizacije podjetnikov proti, saj je nam vsem skupaj znano, da se je do sedaj le redko dobilo račun od mojstra, od mehanika, od vulkanizerja… Če pa si ga že zahteval, ti je na paragonski blok napisal račun, ki pa ga ni vknjižil kot prihodek, pač pa ga je zavrgel. Obvezne davčne blagajne so temu naredile konec, oziroma vsaj gostilničarji so morali najti drugačen odvod.

Pričakovanja o bistveno večjih prihodkih davčnega urada iz naslova davčnih blagajn je optimistično, saj so še drugi inštrumenti za nižanje davčne osnove ( vlaganje v razvoj, investicije, rezervacije… prenos prihodka na drugo podjetje ali s.p. s fiktivnimi računi in podobno).

Ker pa bo vsak prihodek od prodaje zaveden kot prihodek ravno zaradi davčnih blagajn, bo to imelo znaten vpliv na bruto družbeni proizvod, ki je glavno merilo uspešnosti vlade. Tudi prezadolženost države se meri kot delež dolga države glede na BDP ( bruto družbeni proizvod). Ob večjem BDP se stopnja zadolženosti države ob enakem nominalnem dolgu takoj zmanjša.

Mednarodno sklad in UMAR nam napovedujeta rast v letošnjem leti 1,5 – 1,8 % zaradi povečanega izvoza in postopnega dviga potrošnje. Vendar vsaj za 0,5 % se bodo napovedi povečale zaradi vpliva davčnih blagajn na registriran prihodek.

In Cerarjeva vlada bo še bolj uspešna.

Zato moramo davčne blagajne takoj ukiniti dokler učinki še niso vidni. To dr, Andrej Šircelj, ekonomist SDS, dobro ve.

Glede na povečano zapiranje mikro s.p. in d.o.o. pa le tole. Veliko jih je, ki so podjetja ukinili prav zaradi gonje proti upokojencem -podjetnikom. Nima vsakdo slamnatega moža, ki bi ga imenoval za direktorja in sami s statusom prokurista delali in služili popolnoma zakonito navkljub samovolji ZPIS (Zavod za pokojninsko zavarovanje), To je pravi razlog in ne davčne blagajne.

  • Share/Bookmark