Vnosi v kategoriji 'Inovacije' ↓

Kemis – poučna zgodba

V osemdestih letih preteklega stoletja je naraščala ekološka osveščenost, spreminjala se je zakonodaja, največ po nemškem vzgledu. Mladi inženirji so v ekologiji videli poslovno priložnost in kar nekaj kemikov se je usmerilo v to dejavnost. Cvetela je reciklaža topil ( destilacije9 , delali so se resni poskusi za sosežig v obstoječih proizvodnjah ( kisli gudron v CC, odpadne oljne gošče v cementarni Anhovo) imobilizacija ( zapekanje) galvanskih muljev v opekarnah, sosežig kadavrov in kostne moke ( po obdobju norih krav) v Termoelektrarni Šoštanj in še bi se našlo kaj primerov. Z osamosvojitvijo pa so za področje zbiranja in uničevanja ( pa tudi posredništva) podeljevali koncesije. Kemis je bil med podjetnejšimi, saj se spomnimo, da je še v času Juge transportiral kompozicijo vagonov z ostanki barv in lakov v Bosno na sosežig v termoelektrarnah. Na koncu je država dobila vrnjene odpadke in jih je morala izvoziti v tujino na sežig.

V začetni fazi je zbiral in skladiščil odpadke v Heliosu. Z večanjem posla pa je postala nuja izgradnja ustreznega skladišča za nevarne odpadke nekje v osrednji Sloveniji. Lokacijo so našli in dobili v Vrhniki. Izgradili so ustrezna skladišča za nevarne in tudi vnetljive odpadke. Saj v času moje aktivnosti ni bila proizvodnja , pač pa skladišče, kjer so se odpadki ustrezno pakirali, sortirali in mešali, da so dosegali ugodne cene v pretežno tujih sežigalnicah. Primer. Posebno v času zamenjave transformatorskih olj, ki so vsebovali PCB ( poliklorirane bifenile) in je bila cena sežiga odvisna od vsebnosti le tega, so se pošiljke mešale z drugimi odpadki, da se je doseglo optimalno ceno sežiga glede na vsebnost klora, žvepla, težkih kovin. Prej je torej šlo za mešalnico in pakirnico, kot pa za kemijsko industrijo.

Z prihodom avstrijskega partnerja se je dejavnost še povečala. Z prodajo Gorenju še sploh, saj so v tem času propadla manjša podjetja, ki so se s to dejavnostjo tudi ukvarjala. In naenkrat ni bilo v skladiščih več nekaj deset ton odpadkov, pač pa preko tisoč. Vsaj beremo, da je zagorelo v skladišču z 1500 t vnetljivih ( predvsem trdnih) odpadkov. Verjetno zakonodajalec ( ki je izdal uporabno dovoljenje) ni predvidel takšne količine odpadkov, niti ni bilo skladišče projektirano za primer požara, da bi z močnimi vodnimi zadrževalniki preprečili odlivanje vode, ki se je porabila pri gašenju, v bližnji potok.

Splošno znano je, da celo premog ( žagovina) naložen v velik kup, lahko zagori zaradi samovžiga. Kaj šele naoljene odpadne krpe, ki so bile v tem skladišču. Pri odpadkih ne poznamo točne sestave , niti nimamo točnih analiz, da bi lahko postregli gasilcem ali javnosti z povsem točnimi podatki . Naoljene odpadne krpe imajo svojo identifikacijsko šifro, vendar so lahko iz bombažnih sintetičnih in mešanih vlaken , pri čemer vemo, da bombaž odlično gori brez dima, medtem ko se plastika tali, smodi in izdatno dimi. Tudi ostanki na krpah so različnega izvora. Gre za barve, olja, premaze, smole…

Rešitev problema ni v tem, da takšnega Kemisa nihče noče. To je vendar podjetje, ki veliko prispeva k bolj zdravemu okolju, saj zbira in skrbi za strokovno uničenje odpadkov. Je pa res, da se pri izdajanju uporabnih dovoljen premalo misli na primere katastrof ( požari so tu pogosti) in na velikost in dislociranost manjših skladišč, kar poznajo smodnišnice in skladišča eksploziva.

Potencialna nevarnost mora biti pod strokovnim nadzorom, tehnično obvladljiva in predvsem dislocirana v več manjših enotah.

O dislociranju manjših sežigalnic odpadkov sem pisal že pred več kot dvajsetimi leti, ko je Jazbinšek forsiral centralno sežigalnico. Potem so interesni lobiji hoteli projekt v Kidričevem, v Trbovljah. V Celju so zgradili manjšo sežigalnico pri deponiji odpadkov za lastne potrebe za sežig gorljivih odpadkov, ki deluje istočasno tudi kot toplarna. Sežigalnica obratuje brez pretresa in negodovanja občanov, le zadeve okoli lastništva se zapletajo med občino in državo. Ko pa bi to sežigalnico znatno razširili in bi začeli s kamioni dovažati svinjarijo iz vse Slovenije, bi se javno mnenje obrnilo.

Poskus izgradnje centralne sežigalnice nekateri deležniki ponovno oživljajo in mahajo z rentabilnostnimi izračuni in z skrbjo za previsoke stroške na položnicah za odvoz odpadkov.

  • Share/Bookmark

Za otekle, mrzle in boleče noge

Preparat za otekle, mrzle in boleče noge

Za boleče, otekle in mrzle noge sem koncipiral preparat na osnovi poltekoče kreme.

Osnovni učinkovini sta kapsicin ( izvleček pekoče paprike) in escin ( izvleček divjega kostanja), dodatki v vodni fazi pa čaj hmelja ( za staro kožo) in žajblja ( za protiglivično delovanje).

Preparat je izdelan kot poltekoča krema po navodilih knjige Heike Kaeser Naturkosmetik selber machen

Kreme so v bistvu vse emuzije maščobne in oljne faze. To dejstvo nam omogoča, da uporabljamo oljne in vodne ( deloma tudi alkoholne ) izvlečke, ki jih med mešanjem z dodatkom emulgatorja spravimo v stabilno suspenzijo. Dodajamo lahko tudi zgoščevalce za vodno in oljno fazo, če želimo dobiti kremo bolj gosto in kompaktno. Dodajamo lahko tudi dodatne učinkovine, kot so vitamini, hialuronska kislina, vlažilce ( glicirin, sečnina), arome… Na koncu dodamo konservans , ki se lahko uporablja v naravni kozmetiki ( Cosgard) in s tem podaljšamo rok trajanja izdelka do 1 leta.

Osnovni recept.

20-30 % oljne faze

( uporabil izvleček pekoče paprike v olivnem olju)

2-3 % emulgatorja ( Montanov 68 )

1 % zgoščevalec ( cetil alkohol)*

70-80 % vodne faze

20 % izvleček divjega kostanja v alkoholu

50-60 % čaj iz hmelja in žajblja

1 % zgoščevalca za vodno fazo ( ksantan gumi)

Postopek dela:

Oljno fazo segrejemo na 75 st.C ( na vodni kopeli) in s paličnim mešalnikom dobro premešamo, da se emulgator in zgoščevalec raztopita v olju.

Tudi vodno fazo segrejemo . Najbolje je, da pred pripravo skuhamo zeliščni čaj, da je vroč . S segrevanjem uničimo tudi prisotne mikrobe, ki bi kvarno vplivali na rok trajanja izdelka.

Vodno fazo med mešanjem po obrokih dodajamo med intenzivnim mešanjem v oljno fazo. Mešamo 2-4 minute.

Vzamemo dobljeno emulzijo iz vodne kopeli in na konco med mešanjem dodamo v vodi raztopljeno sečnino, konservans, morda 2-3 kapljice eteričnega olja, ko se ta ohladi na cca 40 st. C. Pri tej temperaturi dodajamo vse dodatke, ki so temperaturno neobstojni.

Emulzija dobi svojo končno podobo šele naslednji dan. Praviloma so vse dobljene emulzije bele barve, razen v primeru dodatkov barvil ali reakcije posameznih učinkovin. Čaj iz tropotca ali žajblja da emulziji rahlo rjavkasto barvo.

Trdoto in tekočnost kreme reguliramo tudi z izbiro oljne faze ( dodatek voskov, kokosovega olja, palmovega olja, karitejevega masla, ki so že v osnovi v trdni ali poltrdni obliki) ter seveda z zgoščevalci.

Tudi v tekočo fazo lahko dodamo zgoščevalce.

Alkohol sam po sebi ni problem ,saj znižuje površinsko napetost in s tem olajša emulgiranje. V kozmetiki se uporabe alkohola izogibajo, vendar pa v kremah za zdravljenje ni odveč, saj deluje dezinfekcijsko, širi pore za lažjo penetracijo učinkovin skozi kožo in omogoča uporabo tudi tistih učinkovin, ki so topne v alkoholih. Vendar pa moramo vzeti v obzir izkušnjo, da zgoščevalci za vodno fazo ne delujejo v alkoholu, če ne vsebuje vsaj 50-60 % vode.

Izdelava omenjene emulzije je seveda mogoča brez zgoščevalcev, le krema bo bolj redka. Brez emulgatorja pa verjetno ne bo šlo, čeprav je izveček divjega kostanja tudi površinsko aktivna snov

(saponini). Če pa se odločimo za delo brez emulgatoroja, bo pač potrebno pred vsako uporabo dobljeno emulzijo dobro pretresti. Olivno olje sem uporabil zaradi dejstva, da je dosegljivo, ni predrago in od olj najglobje prodira v kožo. Predre celo barierno plast, kar za kozmetiko ni zaželjeno in lahko povzroča alergije na koži. Zato ga za nego dojenčkov odsvetujejo.

Jaz sem še vročo ( ker je bolj tekoča) nalil v malo steklenico od mineralne vode Donat. Dobil sem poltekočo kremo, ki dejansko zelo učinkovito in hitro deluje pri mrzlih, bolečih in oteklih nogah. Uporabljam jo tudi za boleče kolke in koleno. Učinkovito deluje tudi proti mravljinčenju v prstih nog po kemoterapiji.

Pri delu krem je potrebna visoka higiena dela. Priporočljivo je ves pribor in posodo pred uporabo razkužiti s koncentriranim alkoholom. Lahko se nabavi za ta namen 96 % alkohol, ki je namenjen predvsem za špiritne gorilnike in je poznan na trgu pod imenom bioetanol. Cena je bistveno nižja kot pri lekarniški izvedbi ( cca 3 evre/ l ).

OPIS aktivnih učinkovin in dodatkov:

1. Pekoča paprika ( Capsicum frutescens L.) (preberite.si/tag/kapsaicin/)

Kapsaicin, ki ga vesebuje pekoča paprika,  ne pripomore samo k pekočemu okusu, ampak ima tudi različne zdravilne lastnosti. Splošno razširjeno mnenje, da pekoča hrana ni dobra za želodček, je zmotno, velja ravno nasprotno, kajti kapsaicin poveča izločanje želodčnega soka ta pa ščiti želodec. Kapsaicin deluje tudi protivnetno, saj blokira P substanco, katera je pomembno povezana z različnimi vnetnimi procesi v telesu. Dolgotrajno uživanje je lahko dobra preventive pri preprečevanju razvoja artritisa. Kapsaicin preprečuje tudi bolečino, ki je povezana s psoriazo, artritisom in diabetično nevropatijo. Ker dokazano znižuje tudi nivo holesterola in trigliceridov v krvi, na tak način preprečuje nastajanje krvnih strdkov, kar pomeni, da je manj možganske kapi in tromboze ter različnih srčnih obolenj. Po ajurvedi naj bi pekoči okus stimuliral apetit in izboljševal prebavo, prebava pa je zelo pomembna za naše dobro počutje. Kapsaicin je vazodilatator, kar pomeni, da širi žile po vsem telesu in to vpliva tudi na vaše spolno življenje…torej je afrodiziak. Ker vsebuje veliko beta-karotena, pro-vitamina A in vitamin C, nam povečuje odpornost in hrani naš imunski sistem. Uporabljamo ga tudi kot preventivo v boju z rakom na prostati, dovolj je že 400mg kapsaicina trikrat tedensko. Ker pekoči okus feferona povečuje termogenezo (ustvarja toploto v telesu), telo troši več kalorij in pomaga v boju s preveliko telesno težo. Kar nekaj super lastnosti pekoče paprike je naštetih, zato premagajmo strah pred njegovim pekočim okusom in ga začnimo uživati …seveda v omejenih količinah.

Poglejmo še koliko skovilov vsebujejo različne vrste feferonov

  • Sladka paprika – 0 skovilov
  • Pepperoncini – od 100 do 500 skovilov
  • Passila – od 1000 do 1500 skovilov
  • Rocotillo – od 1500 do 2500 skovilov
  • Jalapeno – od 2500 do 5000 skovilov
  • Tabasko, kajenski poper –  od 30000 do 50000 skovilov
  • Habanero – od 360000 do 500000 skovilov
  • Naga viper, infinity čili –  od 855000 do 1500000 skovilov

Tabasko je pripravljen iz rdečega habanera in ima jakost 8000 skovilov. Feferone postopoma dodajajte v svoj meni, tako v surovi obliki kot v obliki prahu, seveda v zmernih količinah, da ne bo kdo od družinskih članov in prijateljev pristal na urgenci. Količina pekoče paprika, ki jo nameravamo zaužiti, je seveda odvisna od njene jakosti, nobeno pretiravanje pa ni dobro,

Kaj pravi knjiga Narava kozmetika o feferonih

Delovanje in uporaba

Izvlečki pekoče paprike, ki vsebujejo kapsaicinoide, imajo močno dražeče delovanje na kožo in sluznice, povečujejo prekrvavitev in dajejo občutek toplote. Niso primerni za nego občutljive kože. Zaradi močnega učinka kapsacionidov koncentracija ne sme preseči 0,25 %. Lahko jih uporabimo v športni kozmetiki in v kozmetičnih izdelkih za nego lasišča proti prhljaju in za preprečevanje prekomernega izpadanja las. Poskusi so pokazali, da lahko izvlečke paprike, v katerih prevladujejo karatenoidi, uporabljamo kot antioksidante za zaščito kože pred oksidativnim stresom in kot rdeče barvilo v kozmetičnih izdelkih.

Od kapsaicionidov je najbolj prisoten kapsacin ( 66 %). To je bel prah, slabo obstojen,. Je oleofilen in se zato odlično meša ( raztaplja ) v oljih. V vodi je slabo topen (0,0013 g/ 100 ml ). Dobro topen je v alkoholu, etru. benzenu, nafti…

LD 50 pri miših je 47,2 mg/ kg teže.

Zaradi izrazito pekočega okusa ni resnih zastrupitev pri človeku. Le pri zaužitju čistega kapsacina v kapsulah ( za hujšanje, saj poveča izgorevanje hrane) so poznani primeri zastoja srca.

Se pa kapsacin uporablja tudi v sprejih za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, prav tako tudi v sprejih za obrambo .

Opomba: Pekoč okus v ustih odstrani smetana, mleko ali olje. Najbolj pekoči deli paprike so okoli peclja in zgornjega dela notranjosti, kjer se nahaja seme.

Opomba ( izdelava izvlečka).

Ker je kapsicin topen v oljih, sem ostre feferone ( narezane na manjše kose) namočil v olivnem olju in jih med občasnim stresanjem namakal do 30 dni. Najboljše je na temnem prostoru, saj so olja in tudi kapsicin občutljivi na svetlobo in povišano temperaturo ( staranje olj). Potem sem olje odcedil in ga spravil v steklenico. Pri izvlečkih na bazi olj je boljše delati s suhimi snovmi ( posušen in zmlet čili ali feferon), saj voda v olju skrajša življenjsko dobo oljnega izvlečka ( olje se hitreje pokvari).

2. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L ) iz knjige naravna kozmetika.

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čisščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če razstopino stresamo, se dobroo peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenju hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 %.

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkoviti ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se estrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

3. Emulgator Montanov 68

Montanov TM 68 je naraven emulgator, sestavljen iz cetearyl alkohola in cetearyl glukosida, biološko razgradljiv. Je samostojen emulgator, ki na koži pušča svilen občutek. Posebej se priporoča za izdelavo bogatih krem za suho in zrelo kožo in izdelkov z večjo vsebnostjo olj in masel. Priporočamo segrevanje obeh faz do 75°C. Izdelek razvije konsistenco po 24-48 urah.

Oljna faza naj bo med 25-40%. Idealen za izdelavo naravne kozmetike. Topen v maščobah. Dodamo v oljno fazo.

  • Share/Bookmark

Zeliščno vino in žganje

Iz lekarne Strica Marča

Zeliščno vino in zeliščni alkohol

Splošno znano je, da alkohol nastaja pri alkoholnem vrenju s pomočjo kvasovk, kjer se pretvarja sladkor v alkohol. Pri vrenju s pomočjo ocetnih bakterij pa kis ( alkohol – aldehid- ocetna kislina).

Rastline, ki nimajo dovolj sladkorja, ki je temelj za alkoholno vrenje, niso primerne. Ta problem so reševali tako, da so rastline namakali v vino ali v žganje. Na principu namakanja v žganju temeljijo alkoholne tinkure zdravilnih zelišč.

Sam sem ubral drugačno pot. V narezane ali zmlete zdravilne rastline sem dodajal sladkor, podobno kot pri proizvodnji tropotčevega sirupa, smrekovih vršičkov, »rum topfa«. Pomembno je, da je sladkorja dovolj ( vsaj 20 %, najmanj 1 kg na 5 litrov), saj mora tudi pri grozdju biti dovolj visoka stopnja sladkorja , da doseženo vsebnost alkohola okoli 10 %), kar zagotavlja, da se vino prehitro ne skisa. Vedeti moramo, da je sladkor v našem primeru tudi konzervans.

Koprivino vino sem naredil iz narezanih kopriv in po plasteh dodajal sladkor. Po dveh mesecih fermentiranja sem dodal v vodi raztopljene kvasovke ( najbolje je v kmetijski zadrugi nabaviti vinske kvasovke). Po štirinajstih dneh je bilo alkoholno vrenje končano. Temperatura naj ne bo pod 20 st. C. Vino sem precedil. Dobil sem rumeno zeleno bistro pijačo, ki je imela okus po jabolčniku ali še bolje po hruškovcu Verjetno bi moral hraniti steklenico v hladilniku, saj so se počasi zažene nabirati na površju plesni, kot na jabolčniku ali slabemu vinu.

Zardi lažjega hranjenja sem predelal emov sokovnik v parni destilator . Uporabil sem sokovnik brez posode za vodo. Na pokrov sem zvrtal luknjo in vstavil neko poceni vrtno pipo ( 8 evro) Na pipo sem nataknil cev , dovolj dolgo, da so se lahko alkoholni hlapi kondenzirali ( 2 m) in jo vodil v steklenico, ki je bila postavljena v vedro vode zaradi hlajenja. Ker pri pokrovu uhajajo hlapi zaradi slabe tesnitve, sem iz kolesarske gume naredil tesnilo, ki sem ga nataknil na zgornji del sokovnika, da je pokril vse špranje. Guma temperature zdrži, vendar je na mestu lepljenja ( z gumilesungo) popustila, dokler jo nisem dodatno ojačal z nekaj sponkami iz pisarniškega spajkalnika. Luknjo v srednjem delu sokovnika sem zamašil z večjim zamaškom ( dobijo se v Kmetijski zadrugi).

Če bi takšen destilator uporabili za pridobivanje eteričnih olj iz npr. sivke, timijana, smrekovih iglic, cvetov dišečih vrtnic, španskega bezga…), bi morali naliti na dno srednje posode vodo, da bi nastala para prehajala skozi v koš naložene rastline in s paro odnašala hlapne arome v kondenzator ( v steklenico, ki je postavljena v vedro hladne vode). Kako izločiti eterična olja iz destilata, sem že pisal v prispevku o sokovniku).

Regratovo in tropotčevo žganje

Pripravil sem dva poskusa.

Nabral sem regrat s koreninami vred in ga narezanega z dodatkom sladkorja 30 dni pustil zoreti. Potem sem dodatek vinske kvasovke, premešal in pusti dva tedna , da je potekalo alkoholno vrenje v maceraciji ( vrenje na drožah iz vinogradništva). Nastala je brozga z vonjem po alkoholu, podobno kot pri sadju ali slivah za žganjekuho.

Vsebino sem dal v koš, dodal nekaj vode ( čeprav je nastala pri vrenju tudi tekoča komponenta) in na kuhalniku pričel destilirati.

Iz 5 litrov vsebine ( rastlina, sladkor) sem dobil okoli liter žganja. Žganje je brezbarvno, vendar različnega okusa glede na izbiro zdravilne rastline.

Delal sem z regratom in ozkolistni tropotcem.

Žganje iz regrata je grenkega in deloma pekočega okusa. Zadnjič, ko se mi je spahovalo po praženih jetercah ( in cukalo), je bil dovolj samo mali požirek in težava je minila, kot bi jo odrezal. Ker mi je med destilacijo popustilo gumijasto tesnilo ( kar sem pozneje rešil z uporabo spojk iz spenjalnika), je bil izplen slab, saj je večino alkohola ušlo v zrak.

Pri tropotcu je šlo brez težav. Nadestiliral sem 1 l žganja, ki pa je zelo blagega okusa. Kot zakrknjen kadilec in bolnik s kroničnim bronhitisom praktično nisem gledal televiziji, saj me je zvečer v sedečem položaju sililo na kašelj, kar žena ni prenašala stoično. Samo kratek požirek tropotčevega žganja je rešil ta problem. Očitno tropotec deluje tudi v obliki žganja. Po moji oceni dosti bolj uspešno kot v obliki sirupa.

Alkoholni pripravek iz regrata, pridobljen s parno destilacijo, prodajajo na spletu kot tekoči regrat, skoraj kot čudežno zdravilo in dosega visoke cene ( 100 ml od 30 evrov naprej).

  • Share/Bookmark

Črna magija in elektronika

Čarovnik Janez je bil znan mag. Po naročilu je priklical težave na sovražnika, poskrbeti, da je konkurentu promet upadel in dolžniku nakopal prekletstvo, dokler ni npr. svoj dolg poplačal. Delal je predvsem za naročnike, ki so želeli nekoga kaznovati, se mu maščevati. Brez nasilja, brez groženj, brez razbijanja avta in lomljenja kosti. Celo brez verbalnega nasilja.

In kar je najpomembnejše, brez dokazov.

Brdavs, uspešen poslovnež, se je zameril Kosobrinu do te mere, da je ta najel čarovnika Janeza. Dosedanje uspešno in mirno življenje se je spremenilo.

Utrujen Brdavs se je po zaključku dela usedel v svoj avto in ga hotel zagnati. Avto se ni odzval. Poskušal je in poskušal. Zastonj. Ko so ga odvlekli na servis, so ugotovili, da je bilo potrebno le resetirati računalnik in program naložiti na novo. » No, to se zgodi redko, » so ga potolažili. In to se je zgodilo še kar nekajkrat. Celo na varovanem parkirnem prostoru se je zgodba ponovila.

Kaj je storil čarovnik Janez. Na spletu je kupil elektromagnetni pulzer, se približal avtu in na mestu, kjer je običajno avtomobilski računalnik, pulzer aktiviral. Močan udar elektromagnetnega sevanja je »zmešal računalnik« In kot vam je znano, sodobni avto je brez računalnika kot avto brez bencina. Za vsak slučaj se je na varovanem parkirnem prostoru Janez celo posvetil proti TV kameri, da jo je zaslepil za čas, ko se je sukal okoli Brdavsovega vozila. Preko spleta prodajani elektromagnetni pulzerji ( EMP) so prenosni, na alkalne baterije in stanejo od 100 evrov navzgor. To sicer ni orožje iz filma Vojne zvezd, saj je domet zelo omejen ( na neposredno bližino), saj baterije ne zagotavljajo dovolj električne moči. Je pa za Janezovo magijo čisto dovolj.

Nekaj linkov o EMP ( elektromagnetni pulzer):

http://www.amazon.com/Hi-Tech-New-2015-Device/dp/B00SINWRQQ

http://www.aliexpress.com/price/emp-generator_price.html?src=google&albch=search&acnt=479-062-3723&isdl=y&aff_short_key=UneMJZVf&albcp=266121556&albag=7593673036&slnk=&trgt=dsa-42862830006&plac=&crea=64152518596&netw=g&device=c&mtctp=b&memo1=1t2&gclid=CMunjMTF_MkCFWnmwgodlbwBXQ

http://www.aliexpress.com/premium/emp-generator.html?

Seveda pa se pritiski na Brdavsa s tem niso končali. Čarovnik Janez je vedel, da so neslišni zvočni valovi nizkih frekvenc odlično orožje. Iz strokovne literature je znano, da so valovi frekvence 16 Hz ( 16 nihajev v sekundi) za človeka nevarni. Jakost do 120 dB povzroča slabost, pri 130 dB poškodbe notranjih organov in nad 130 dB zastoj srca in smrt. Zvok zelo nizkih frekvenc nastaja pri potresih, pri obratovanju zelo težke mehanizacije. Tudi krokodili ga sproščajo. Pri človeku povzroča tesnobo, strah, neugodje. In kar je za čarovnika pomembno. Naprave za merjenje hrupa ga ne zaznavajo, saj so vsi aparati nastavljeni na področje od 30-5000 Hz, torej na hrup, ki ga slišimo. Generator hrupa , ki ga ne slišimo, pač pa občutimo, si je izdelal sam, saj jo na spletu ni našel. Kupil je nastavljivi frekvenčni pretvornik električnega toka in ga zvezal preko zvočnika in ojačevalca v napravo za emitiranje zvočnih valov. S potovalko z odprtino za trobljo zvočnika 8 ali megafona) je posedal pred lokalom in jo usmerjal proti obiskovalcem.

Prebral je tudi, da z ustrezno frekvenco lahko predmet, ki ima lastno nihanje, spravimo v resonanco, da se prične majati ali celo zruši. Že pred leti so to metodo preskušali v francoski vojski. Čarovnik Janez se še dobro spominja obširnega članka v Naši obrambi.

Prebral je tudi, da je potrebno prilagoditi frekvenco zvoka dimenzijam predmeta, ki ga mislimo zrušiti. Z avtom se je pripeljal v bližino Bedančeve hiše in usmeril snop izbranega zvoka v objekt. Kot bi bil majhen potres, je zadrhtela hiša in v njej vsi stanovalci. Do daljše resonance ni prišlo, saj ima hiša nešteto konstrukcijskih rešitev, ki nevtralizirajo in dušijo nihanja.

Za argumentiranje te teze je navedenih nekaj linkov:

Zanimivo je diplomsko delo Tanje Stojko Psihotronsko orožje-mit ali realnost, Univerza v Ljubljani 2010. v tem delu so v slovenščini povzeti poskusi iz tega področja in našteta je tudi literatura za poglobljeno brskanje.

https://www.youtube.com/watch?v=rHM26ODThnU
https://www.youtube.com/watch?v=oXGmgza-UBQ

https://en.wikipedia.org/wiki/Hypersonic_effect

https://en.wikipedia.org/wiki/Sonic_weapon

https://www.youtube.com/watch?v=QSMyY3_dmrM

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/stojko-tanja.pdf

Če tudi nekdo prijavi, da ga je čarovnik Janez začaral in mu s črno magijo nakopal težave, kdo bi mu v obdobju pozitivizma verjel?

In zakaj ta članek, Stric Marč? Da daješ ideje fakinom?

Ne, le zato, da so ljudje pripravljeni na banalno resnico, ki se lahko skriva za »transcedentno duhovno močjo« nekega »guruja« In da se zakonodajalec pripravi tudi na sodobne prijeme ustrahovanja ljudi, dokler pojav ni razširjen in splošen.

  • Share/Bookmark

Gojenje regrata

1.Uvod

Regrat je prosto rastoča rastlina, ki jo Slovenci poznamo predvsem kot zgodnjo spomladansko solato in kot zdravilno rastlino. Moja ideja, da bi to nezahtevno rastlino gojili kot solatnico, pravzaprav ni nova, saj jo v nekaterih deželah gojijo že sto let. V Franciji je poznano pet sort regratov, ki se gojijo v rastlinjakih in v prostih nasadih . Te sorte imajo daljše in bogatejše liste tako, da so po videzu bolj podobni brokoliju, kot našemu domačemu regratu. V Franciji je letna pridelava več tisoč ton.

Sam sem se usmeril predvsem na naš domač travniški regrat z močno nazobčanimi listi, saj ga imamo potrošniki takšnega v spominu kot » regrat v solati«.

V prispevku so opisane možnosti gojenja in prodaje kot zelenjavo in dodatne predelave, ki je dostopna vsakemu pridelovalcu. Trendi novih odkritij, kot so regrat kot dieta, regrat,ki zdravi raka , regrat sto krat močnejši od kemoterapije, regrat kot brezkofeinska kava, regrat kot nadomestek gume, regrat za diabetike…, odpirajo nepredvidljive tržne možnosti.

V opisu ekonomskega dela se bom držal le preverjeno, preskušeno in že tržno uveljavljeno predelavo.

2. Regrat (Teraxacum officinale)

Regrat spada v družino nebinovk ( Asteraceae) in je razširjen v severnem zmernem pasu kot plevel. Obstaja več tipov regrata, vendar bom obdeloval le travniški regrat.

Regrat je trajnica. Dolga , vretenasta, razrasla korenina prezimi brez težav in spomladi požene nove liste. Nazobčani listi so sprva čisto pri tleh in ko se dvigujejo, prehajajo v rozeto. Listi zrastejo do dolžine cca 20 cm. Ko rastlina doseže določeno stopnjo zrelosti, iz sredine rozete poženejo votla stebelca do višine 20 cm, na katerih se razvije rumen cvet premera do 5 cm, ki se preoblikuje v okroglo lučko polno semen. Regrat cveti spomladi. Če se pokosi ali cvetove potrga, požene nove cvetove in lahko cveti tudi v jeseni.

Če se mu liste poreže tako, da se ne poškoduje srčike, požene nove liste in nove nastavke za cvet. Ob idealnih pogojih ( vlaga, temperatura med 20 in 30 st. C, kvalitetna zemlja) poženejo novi listi zelo hitro ( 1 cm/ dan) tako, da lahko režemo solatne liste v sezoni 1-2 mesečno. Vsakokrat pa moramo odstranjevati razvijajoča cvetna stebla. Rast se upočasni s krajšanjem dneva in z padanjem temperatur. Popolnoma se ustavi , ko pade temperatura pod 2 stopinji C. Pri 5 st. pod ničlo pa listi zmrznejo in odmrejo.

3.Koristni in uporabni deli regrata

Zeleni listi se režejo in uporabljajo predvsem v prehrani za solate in za zelenjavne juhe. Prav tako se lahko zmiksajo za zeliščne napitke.

Cvetovi se obirajo in uporabljajo za proizvodnjo naravnih barvil. V domači rabi pa za proizvodnjo znanega alkoholnega napitka, poznanega pod imenom regratovo vino.

Korenine, ki se izkopavajo v jeseni ali zgodaj spomladi, so najbolj priznane v zdravilstvu. Iz posušenih korenin se kuhajo čaji ( močan diuretik, antiseptik) ali pa se zmlete v prah prodajajo kot prehrambeni dodatek. Pražene korenine se uporabljajo kot kavin nadomestek za brez kofeinsko kavo.

Nekaj proizvodov:

Regratov alkoholni napitek, dobljen z maceracijo regratovih lučk ( cvetovi v sladkorni raztopini vrejo z dodatkom kvasovk).

Krauter Max, 14% alkohola, cena 40 Evro/ 100 ml.

Čaj regratove korenine 6,16 evra/ 50 g

Regratova tinktura 5,50 evra/50 ml

Regratova korenina v prahu 12 evro/100 g

Sestava regrata

Regrat ima v primerjavi z drugimi solatnicami bistven višjo hranljivo vrednost ( radič 69 KJ/100g, regrat 206) bistveno več železa in kalcija ( prekaša celo špinačo), več C vitamina, vlaknin, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitamina B1 in B2, flavina in še kaj. Po sestavi prekaša v smislu zdrave prehrane vse solatnice.

4. Gojen je regrata

4.1. Zemlja

Regrat ima rad bogato humusno zemljo in se pred sajenjem ne gnoji s hlevskim gnojem. Zorana, dvakrat pobranana zemlja se obogati z umetnim gnojilom amonijev nitrat, vendar le tretjino potrebne količine za solatnice ( do 300 kg/ ha). V času setve, kaljenja in rasti naj bo zemlja vlažna z možnostjo zalivanja ali namakanja. Zemlja naj bo rahlo kisla

pH 6-7. Rastlina z razvitim koreninskim sistemom preživi tudi sušno obdobje. Regrat lahko gojimo na prostem, pod folijo, v tunelu ali v rastlinjaku.

4.2 Seme in sajenje

Seme lahko kupimo v semenarni Ljubljana ali pa ga sami naberemo z trganjem razvitih lučk. Ena lučka vsebuje več kot 100 semen. Posušeno seme lahko skladiščimo več mesecev. Kaljivost je hitra. Po sejanju zrastejo prve rastlinice v 20 dneh. Poleti, ko so višje temperature pa v petnajstih. Od setve do prve žetve traja 7-8 mesecev

4.3 Pridelovanje

Regrat sadimo v izkopane jarke 6 cm narazen. Jarki so oddaljeni drug od drugega 40 cm, da je mogoč pristop pri obdelavi in pobiranju. Regrat lahko tudi sejemo, s tem da je seme pokrito z 0,3-0,5 cm debelo plastjo zemlje. V času kaljenja in rasti je potrebno zalivanje.

Lahko pa regrat posejemo v toplo gredo in sicer 3 g semena / m2. Pričakujemo lahko 700-1000 sadik.

Pri gojenju (posajanju, flancanju ) zasledujemo razmak 5 cm med sadikami in 40 cm med vrstami. Torej okoli 40 sadik / m2.

Rastline ne potrebujejo nobene fitofarmacevtske pomoči, saj so odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi močne grenčice niso privlačne niti za polže, niti za voluharje. Priporočljivo je odstranjevanje drugega plevela z puljenjem ali okopavanjem . Ker je iskan na trgu bel, v prst zakopan regrat, priporočam obsipavanje. Baje je takšen tudi manj grenak. Pridelovalci si pomagajo pred rezanjem pridelka z beljenjem tako, da regrat zastrejo kakšen teden prej s črno folijo.

Pri rezanju listov je treba paziti, da ne poškodujemo srčike, da ne zaustavimo hitrost obraščanja rastline. Sejanje v začetku poletja že omogoča spomladi, ko je povpraševanje po regratu največje in ko cena krepko preseže 10 evro/ kg že prvo žetev. Potem lahko mesečno pobiramo na novo zrasle liste. V poletnih mesecih skoraj vsaka fva do tri tedne, ko je dan daljši, temperature visoke. Dnevno zraste jo listi do 1 cm. Ves čas pa moramo odstranjevati ( trgati) cvetne nastavke, da ne pride do razvoja semen, saj se takrat upočasni rast rastline. Z razvojem cveta in ko dosežejo listi dolžino dobrih 20 cm, se pri tej vrsti regrata ustavi rast. Menim, da bi v primeru dobrih pogojev ( rodovitna prst, dovolj vlage) lahko letno poželi regrat vsaj 10 krat. Sam sem dosegal 15-17 g regratovih listov na sadiko ob žetvi. Za grob izračun je potrebno izhajati iz dejstva, da je prirastek teže na m2 pri regratu 2-3 manjši, kot pri endiviji ali radiču. Vendar je pri regratu letno deset žetev in je sam pridelek bistveno bolj voluminozen. Primerljiv je kvečjemu z motovilcem.

Dve leti stare korenine se že lahko izkopavajo ali zorjejo, Segajo do 25 cm globoko v zemljo. Korenine oćistimo zemlje, odstranimo zelene dele in jih opremo, Za čaje jih narežemo vzdolžno v večje kose , da ne izgubimo preveč mlečka in sušimo pri 40 st. C.

Korenine morajo biti suhe in jih hranimo v papirnatih vrečah ali lesenih zabojih. Korenine, ki jih bomo predelali ( zmleli) v prah kot prehrambeni dodatek ali pa uporabili za praženje ( 100 st.C) kot nadomestek za kavo, narežemo na manjše kose. Teža korenine je 3-25 g. Literatura navaja pridelek korenin 3,8 t/ha ali celo 10 t/ ha, odvisno pač od vrste regrata in načina vzgoje.

5.Ekonomika

Prodaja regratovih listov

gostota sadik: 40 sadik/ m2

Pridelek ob žetvi 17 g/ sadiko

Število žetev 10

Letni pridelek: 40×10X17= 6800 g* 6,8 kg

Povprečna tržna cena ( ocenjena, ker ga v poletnih mesecih ni na policah) je primerljiva z motovilcem. Spomladi je cena preko 10 evrov/ kg , čeprav se lahko regrat uživa tudi v solati skozi celo leto. Ker je regrat lahek, voluminozen , volumsko 1kg regrata zgleda tri krat več kot druge solatnice.

Ocenjena cena 7 evro/ kg

Donos: 6,8 kg X 7 evro= 47,6 evro/ m2 ali 4760 evro/ar ali 476.00/ ha.

Pri stroških pridelave ne rabimo nobenih kemijskih zaščitnih sredstev tako, da je strošek le zemlja, delo in voda za zalivanje.

Prodaja korenin

Vzemimo letni pridelek 4000 kg korenin / ha. Torej 400 g/m2

Če je cena korenin 6 evro/ 50 g , oziroma 120/ kg in mi to ceno več kot prepolovimo, dobimo 50 evro/ kg.

Donos korenin je torej 20 evro/ m2 ali 200.000/ha.

Skupni donos:

47,6 evro ( zelenjava) + 20 evro/m2 ( korenine) = 67,6 euro/ m2 ali 676.000 euro/ ha.

Zaključek

Gojenje regrata , prosto ali v rastlinjakih je lahko donosen posel, saj na našem trgu ni resne predelave, medtem ko potrošniki poznajo zdravilne učinke prve spomladanske solate. Rastlina zahteva le rodovitno zemljo in občasno zalivanje. Ni potrebno nobene fitofarmacevtske zaščite. Še rdeči polži ga ne napadajo. Seveda pa je potrebno najti trg oz. Prodajne poti tako za regrat, kot tudi za posušene korenine. Najenostavnejše je pridobiti nekaj porabnikov ( menze, hoteli, šole…) za zelenjavo in korenine plasirati v trgovine s prehrambenimi izdelki ali internetno prodajo.

Gojenje je nezahtevno, podobno gojenju tržaškega solatnika.

Dokler je proizvodnja le tržna niša, je zaslužek precejšen in sicer dobrih 60 evrov/ m2 letno. Torej na 1 aru ( 100 2), kar je pravzaprav manjši vrt, je lahko letni zaslužek 6000 evrov

  • Share/Bookmark

6. PREOBJEDA ( Aconitum napellus L.)

Preobjeda ( posebno repasta) je najbolj strupena rastlina Evrope. Poznali so jo že stari

narodi, saj naj bi z njo naredil samomor Aristotelj. Pinij jo je imenoval »vegetativni arzen«. Uporabljali so jo za zastrupljanje volkov in lisic, za zastrupljanje puščic ter za zastrupljanje vodnjakov nasprotnikom.

Gre za rastlino visoko okli 1 m iz rodu čeladnic. V zemlji ima korenino, ki je razdeljena v dva dela. Listi so pecljati, na zgornji strani temno zeleni, na spodnji svetlo zeleni, peterodelni, dlanasti. Steblo je golo in redko dlakavo. Na zgornjem delu se razvije bogato socvetje, največkrat modre ali vijolične barve. Obstajajo tudi druge barve, kot so rumena, bela, rdečkasta. Cvete od junija do avgusta. Zaradi lepih cvetov je preobjeda tudi okrasna rastlina v vrtovih in parkih.

Celotna rastlina je strupena. Največ strupa je v korenini. Korenine vsebujejo okoli 0,2 % akonitina.

Vanj in okus: Literatura navaja, da je brez vonja. Okus pa naj ne isprobavamo. Druga pa govori o zopernem vonju in pekočem okusu. Sam okusa nisem preverjal. Vonja moj nos ni zaznal.

Sestava: akonitin,mezakonitin, napelin, hipokonitin…

Akonitin je zelo močan strup. Čist je bledo rumena trdna snov, tališče je 204 st.C. V vodi je slabo topen (0,3 mg/ ml) , bolje je v alkoholu ( 35 mg/ ml). Zato se iz korenin pripravlja alkoholna tinktura. LD 50 je za miši 0,1 mg/kg , za žabe 0,57 mg/kg in za priče 0,066 mg/kg. O smrtni dozi za človeka so različni podatki. Literatura navaja , da je smrtna doza 3-6 mg, oziroma 1 g korenine, kar v celoti ne drži, saj korenina vsebuje le 0,2 % akonitina. LD50 se ne določa na ljudeh in zato ti podatki niso na voljo. Iz kitajskih virov navajajo, da je sigurna smrtna doza 28 mg/ kg, kar seveda pomeni pri človeku s 70 kg slabih 200 mg strupa.

Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je preobjeda zelo strupena.

Znaki zastrupitve pri zaužitju: pekoča usta.žeja, izguba okusa, občutek mrazu, bruhanje, driske, mišični krči, paraliza dihalnih organov, zastoj srca, smrt. Znaki zastrupitve se pokažejo hitro ( do 1 ure).. Pri zaužitju 40 ml tinkture nastopi smrt v 6 urah.

Prva pomoč: Uživanje lesnega oglja, bruhanje, pitje tekočine, zdravniška pomoč.

V zdravilstvu se uporablja tinktura predvsem za lajšanje bolečin pri putiki, revmi, išijasu, pri akutni sklepni revmi.

V medicino pa še za zdravljenje aken, srca, živčevja. Post stresnega stanja, občutka strahu, strah pred smrtjo…

V homeopatiji se dela z visokim razredčenjem alkoholne tinkture ( A. Vogel ).

Ker nisem našel v prirodi divjo preobjedo, sem naročil v Arboretumu mlade sadike kot okrasne rastline. Nasadil sem jih na dvorišče, eno mladiko pa sem žrtvoval za poskus. Dvojno korenino ( pri mladiki, dolgi 10 cm korenina ni velika, morda 1-2 g) sem narezal in namočil za 1 uro v alkohol. V alkohol sem dodal sladkor in vsebino z narezanimi koreninami naliv v podstavek cvetličnega korita in to vabo nastavil v travo. Zaradi nevarnosti zastrupitve mačk sem jo pokril z zabojčkom od sadja.

Polže je vaba privabila in zjutraj je bil v koritu pravi pomor polžev. Očitno mogoč vonj ne moti polžev. Tudi korenina ni zopernega okusa, saj so do jutra požrli tudi koščke korenine in ne le strupeno sladico.

Dejansko preobjeda deluje. Indijanci bi rekli, da je močna »medicina«.

Od preskušenih strupenih rastlin je preobjeda najbolj učinkovita pri zatiranju polžev. Zato sem jo nasadil , da bo vedno pri roki. Učinkovit je tudi pikasti mišjak, vendar ga moraš znati najti v naravi.

Še vedno mi je najbolj všeč uporaba rdeče mušnice, ki že sama privablja polže, brez vsake priprave vabe. Učinkoviti bi bili tudi koščki posušene gobe, ki jo bi pred uporabo namočil v vodi in jo raztresel po vrtu. Pa še nevarnosti ni, da bi zastrupil sosedove mačke ali pri nespretnem delu sebe. Goba je bolj halucinogena, kot strupena. Vendar pa nismo vsi gobarji. Letos rastejo zelo slabe.

Preobjeda, nasajena kot okrasna rastlina, je vedno na razpolago. Izpulimo bilko,nareženo korenino, jo namočimo v alkohol, dodamo sladkor in že je pripravljena zadnja pojedina za rdeče polže.

  • Share/Bookmark

4. Jesenski podlesek ( Colchicum autumnale L.)

Podlesek cvete jeseni iz 10 do 20 cm v zemljo vkopanega čebulastega gomolja. Iz kratkega peclja, ki je skrit v njem, poganjajo 1 do 3 vijolično rdeči cvetovi. Dno cvetnega plaščka je dolga cev, ki se ob vrhu razdeli na šest 3 do 4, največ 6 cm dolgih ter 6 do 15 mm širokih podolgasto ovalnih cvetnih listov. Snop cvetov objema ob njihovem cevastem dnu nožnica iz dveh luskastih listov. Od gomolja do vrha meri cvetni plašček 12 do 18 cm.[

Sicer oplojena plodnica, ki je skrita v gomolju, prezimi. Spomladi se ob dozorevanju dvigne iz tal, obdaja jo 3 do 8 dolgih, ozkih, suličastih pa celorobih ter mesnatih do 35 cm dolgih listov. Iz plodnice se razvije glavica, ki razpade v 3 do 5 cm dolge, jajčaste in kožnate mešičke; vsak ima kakih 60 do 80 okroglastih, rjavkastih semen s hrapavo površino.

Gomolji so debeli, mesnati, pokrivajo jih luskasti listi; to so ostanki listnih nožnic iz prejšnjega leta. Ko gomolj odmre, se iz popka ob njem razvije nov gomolj: tako je torej podlesek trajnica. Ker pa dozori njegov plod spomladi, cvete pa jeseni, ima latinsko ime filius ante patrem, kar pomeni »sin (se rodi) pred očetom«.

V podleskovem semenu so do zdaj odkrili okrog 20 alkaloidov (0,5 – 1 %). Bolj natančno gre za tropolonske alkaloide, med katerimi so predvsem pomembni kolhicin, demekolcin in kolhikozid

Strupen je kolhicin, ki že v malih količinah uničuje stene malih kapilar, kar povzroča krvavitve. Največ strupa je v semenu ( do 0,8%), nato v gomolju ( do 0,6% medtem ko ga je v listih manj. Smrt lahko povzroči že 5.10 g semena ali 60 g listja. LD50 je za otroka 0,8 mg/kg. Izoliran kolhicin je bledo rumen prah, ki na zraku potemni. Je termostabilen in zato rastlina s sušenjem ne izgubi strupenosti. V vodi je slabo topen. Dobro se topi v alkoholu in drugih organskih topilih. Zato se iz jesenskega podleska ne kuha čajev, pač pa se delajo alkoholne tinkture.

Jesenski podlesek je brez vonja, vendar pekočega in ogabnega okusa.

Znaki zastrupitve: V grlu peče in praska, slabost, driska, bruhanje, krvave driske, kri v urinu, in na kocu paraliza centa za dihanje in smrt.

Za zdravljenje se uporablja alkoholna tinktura za zdravljenje revmatskih obolenj, putike in sredstvo proti zaprtju in parazitom. Moderna medicina proučuje uporabo kolhicina v borbi proti raku ( citostatik) in za zdravljenje kožnih bolezni. Vendar naj ne bi mazali več kot 3-5 % kožne površine zaradi nevarnosti zastrupitve z absorpcijo strupa preko kože ( Vojno medicinski inštitut v Beogradu).

Ker so Stari Grki imenovali jesenski podlesek rastlinski arzen, sem v borbi s polži pričakoval uspeh.

Nastavil sem tri vrste vabe:

Sveže steblo in cvet. Polži se ga ne dotaknejo.

Zmečkane in narezane korenine. Polži jo ne žrejo.

Alkoholna tinktura iz korenin ( sezono semena sem že zamudil) z dodanim sladkorje in briketi. Do vabe je prišlo nekaj polžev in se na njej tudi zadrževali. Koliko so užili strupa, težko presodim. Vendar pa zjutraj nisem našel nobenega, ki bi poginil.

Spomladanski podlesek, ta rastlinski arzen, ni učinkovit v borbi s polži. Niti jih ne odganja, niti privablja.

  • Share/Bookmark

Polži in strupene rastline – uvod

V lanskem letu sem preiskusil rdečo mušnico kot sredstvo za zatiranje rdečih polžev. Uspeh je bil presenetljiv, o čemer sem pisal na tem blogu. Ker pa nismo vsi gobarji in nas prijatelji nezaupljivo gledajo, ko jih prosimo, da naj med gobarjenjem pobirajo tudi rdeče mušnice ( goba je halucinogena), sem se odločil, da poskusim strupene rastline v borbi proti tej rdeči slinasti golazni.

Uporabil sem naslednje rastline:

pikasti mišjek ( Conium maculatum L )

tisa ( Taxsus baccataL )

orlova praprot ( Pteridium aquilinum )

jesenski podlesek ( Colchicum autumnale L )

cesarski tulipan ( Fritillaria imperialis )

preobjeda ( Aconitum napellus L )

Želel sem uporabiti tudi belo čemeriko in veliko trobeliko, vendar ju žal ne znam najti v prirodi. Za vabo sem uporabil alkoholno tinkturo korenine z dodatkom sladkorja, svežo korenino, če so bili gomolji ( podlesek, tulipan) in svežo rastlino. Vabo sem nalil v podstavek cvetličnega korita in pokril vabo z zabojčkom za sadje, da sem preprečil dostop do vabe drugim sprehajalcem ( mačke, psi ). Ponoči sem ob baterijski svetilki pogledal število obiskovalcev in zjutraj preštel mrtve. Tako sem lahko ocenjeval učinkovitost strupa na polže.

Na splošno so na strupe, ki so nevarni za sesalce, mrzlokrvne živali bolj odporne. Letalne doze LD npr LD50 so količine strupa v mg na kg telesne teže, od katerih umre zaradi zastrupitve 50 % zastrupljenih primerkov. Za živali literatura navaja LD50 , medtem ko za človeka le LD, to je doza, kjer se že pojavijo prvi znaki zastrupitve. Običajno so potrebne količine za smrt vsaj tri krat višje. Literatura govori tudi o načinu doziranja. Najhitrejši učinki so pri vbrizganju strupa v žilo in najpočasnejše gre pri absorpciji skozi kožo. Zato je pri zunanji uporabi strupenih rastlin pomembno, kakšno površino kože obdelujemo. Strokovna literatura pri uporabi jesenskega podleska priporoča največ 5 % kožne površine.

Večina rastlinskih strupov je delno topna v vodi. Odlično pa so topni v alkoholu. Zato so alkoholne tinkture bolj učinkovite kot prilivi z vročo vodo.

V nadaljevanju bom predstavil testirane strupene rastline, ki so tudi poznane kot zdravilne rastline predvsem pri močnih artrozah, artritisu, putiki, kožnim boleznim ( tudi luskavico). Nekatere so uporabili kot zdravilo proti raku ( Kneip), nekatere se še danes testira kot citostatike.

Ker gre za strupene rastline, ki so tudi človeku nevarne ( posebno preobjeda, pikasti mišjek, velika trobelika, bela čemerika) , priporočam previdnost. Pri rezanju gomoljev uporabite rokavice za gospodinjska dela. Priprava tinktur naj bo ločena od gospodinjstva ( v drvarnici, kleti, garaži). Tinkture označite poleg običajnega ( ime rastline, topilo, datum, čas in kraj nabiranja) tudi z znakom »strup« in jih shranjujte daleč od dosega otrok.

Priporočam, da se pred nabiranjem in predelavo strupenih rastlin ponovno preberete poglavja o znakih zastrupitve in o prvi pomoči.

  • Share/Bookmark

Natresk – domača aloa vera

Natresk ( Sempervivum tectorum L ) je v ljudskem zdravilstvu poznana predvsem kot rastlina, katere sok lajša bolečine v ušesih, odstranjuje bradavice in kurja očesa, pospešuje celjenje ran in podobno. Je skromna rastlina, debelolistna v dveh variantah; rdečkasta, s tanjšimi listi in zelena, z debelimi mesnatimi. V zdravilstvu se ne dela razlike, le zelena daje več soka in je zaradi debeline listov bolj primerna za polaganje rezin na rano. Sam sem poskusil natresk pri zdravljenju luskavice tudi v kombinaciji s krvavim mlečkom ( ki zavira rast celic- mitoza). Rezultat je v mejah pričakovanja. Luskavico nisem pozdravil, pač pa jo obvladujem brez zdravniške pomoči. Kadar se koža preveč odebeli, nanesem čez noč s pomočjo porulita narezane lističe natreska, ki povzroča, da odmrle celice odstopajo od tkiva in se potem lepo z drgnjenjem odluščijo od kože.

Polaganje na bradavice in starostne pege pri meni ni dalo pričakovanih uspehov.

Učinkovit pa je obliž natreska pri pikih žuželk ali opeklinah od soka velikega dežna.

List natreska je osvežilen, sočen, kiselkastega okusa in je primeren za uživanje.

Raziskave so potrdile, da deluje zaviralno na streptokoke in dejansko zdravi okužene rane, kar je v praksi tudi potrjeno. Poročila o uspehih pri zdravljenju raka ( posebno Kneip) in novejše raziskave o zdravljenju raka na materničnem vratu so sicer obetavne, vendar preuranjene.

Sam sem poskusil tudi inkovski recept ( Kraljevi zapiski Inke) za zdravljenje poškodovanih oči. Sam sem zaradi močnega vnetja oči dal na veke prežvečeni natresk čez noč in zjutraj je bil pogled bister, brez motnosti nakopičenega gnoja. Nepredelan natresk nisem uporabil, saj sok deluje močno na kožo in morda tudi na občutljivo oko.

Pravzaprav natresk deluje podobno kot aloa vera, le da ni tako tržno prepoznaven. Iz njega lahko ravno tako pripravljate kreme, tinkture, celo gel iz soka, če mu dodate zgostilo ( sam uporabljam CMC- karboksi metil celulozo).

Obloge odlično pomagajo pri opeklinah, ki jih povzroča veliki dežen.

Ker trenutno raziskujem učinek strupenih rastlin na rdeče polže, sem iskal veliko trobeliko in pikasti mišjak. Ker je teh rastlin, ki so podobne divjemu peteršilju, kar nekaj , sem skušal identificirati veliko trobeliko po odebeljeni prekatni korenini. Če nisi botanik, je z opisov težko z gotovostjo prepoznati rastlino, še posebno, če značilnosti ne izstopajo tudi za nepoznavalca. Za pikasti mišjak je opisana značilnost rahel vonj po mišjem urinu. Kdo od mestnih ljudi pozna vonj mišjega urina? No, pa sem se lotil visoke rastline ( 2 m), ki bi bila lahko trobelika ali mišjak tako, da sem izkopal korenino. Pri tem se je odtrgal list . Pri kopanju sem se z golo podlaktjo dotaknil listnega štrclja. Nobene bolečine, le zvečer kljub umivanju rok, sem opazil rdeče sledi, ki so se naslednji dan poglobile in delovale kot opekline ali razjede. Na rane sem dva dni ( čez noč) polagal natresk. Proces razjedanja se je ustavil. Drobne razjede so izginile. Le glavna je pustila rdečo sled na koži še vsaj dva tedna. Pri velikem , še posebno pri orjaškem dežnu je potrebna posebna previdnost. Sok je zelo agresiven. Od vseh podobnih rastlin se ga najlažje prepozna po velikih listih, ki so izrazito veliki na spodnjem delu votlega stebla. Listi so podobni listom kumare, buče., le bolj razvejani. Veliki so lahko več deset centimetrov in to posamezni list. Literatura pri opisih listov dostikrat govori o velikosti listne veje in ne o posameznih listih. Pri mišjaku so lahko spodnje veje tudi polmeterske, vendar posamezni listi ne prekoračijo velikosti desetih centimetrov.

  • Share/Bookmark

Koprivino vino – alkoholni napitek iz koprive

Iz lekarne Strica Marča

Po ideji za regratovo vino, ko se cvetove prekuha v vodi , doda sladkor in kvas, ter se vsebina prepusti alkoholnemu vretju, sem poskušal pripraviti koprivin alkoholni napitek.

Običajno se koprive namaka v alkoholu v stilu » travarice« ali pa se jih namoči v vinu. Takrat govorimo o koprivinem vinu. V svojem poskusu sem izhajal iz kopriive in slafkorja, z desetdnevnim alkoholnim vrenjem na » drožah« , kar se uporablja tudi v vinarstvu pri pridobivanju rdečih ali oranžnih vin. Vinarji govorijo o maceraciji.

Recept.

Nabral sem dobrih 300 g svežih, zdravih kopriv in jih najprej opral v vodi. Narezal sem jih na manjše dele in jih s paličnim mešalnikom zmiksal na male koške. Za to opravilo bi bila odlična mesoreznica. Miksal sem z malim dodatkom vode. Vsebino sem zlil v petlitersko posodo, dopolnil z vodo do skupne vsebine 1,5 litra. Dodal sem raztopljen kvas ( pol vrečke za peko kruha na kruhomatu) in dobro premešal. Še prej sem dodal cca 300 g sladkorja. Skušal sem z dodatkom sladkorja simulirati mošt, saj deluje sladkor tudi kot konzervans, ki preprečuje značilno gnitje kopriv. Posodo sem pokril z servetom, da preprečim padanje prahu in drugih nečistoč. Za samo vrenje je zaželjen temnejši prostor, konstantne temperature. Vsebino sem dvakrat dnevno premešal. Že po dveh dneh sem zaznal značilen vonj alkoholnega vretja in obletavanje vinskih mušic. Značilnega vonja gnitja kopriv nisem zaznal. Po desetih dnevih sem vsebino precedil in stisnil skozi platno. Dobil sem rumeno zelenkasto vsebino, podobno jabolčniku. Nalil sem jo v plastenko in počakal dan ali dva, da se zbistri. Ostanki koprive niso kazali znakov gnitja.

Dobljen napitek je podoben temnejšemu jabolčniku. Tudi okus je podoben jabolčniku ali hruškovcu, ki so ga včasih na kmetih stiskali iz tepk. V okusu se zazna trpkost in značilnost koprive. Ocenjujem , da je kar precej močan in da vsebuje alkohola preko 12 %.

Mislim, da bi na takšen način lahko predelali marsikatero zdravilno zelišče. Dolg čas maceracije ( 10 dni) je dovolj, da se izlužijo vodotopne snovi in istočasno alkoholno vrenje tudi priložnost, da se pijača navzame tudi alkoholno topne komponente zelišča. Kot vam je poznano, je že dvodnevno namakanje koprive v vodi dovolj za pripravek sredstva za zatiranje uši ali za zeleno gnojenje.

Napitek je še vedno stabilen . Vsak dan naredim požirek ali dva.

  • Share/Bookmark