Vnosi v kategoriji 'Inovacije' ↓

Corona mehurček-nakupovalni center

Precej verjetno je, da bomo s covit-19 ali s kakšno novo boleznijo morali živeti . Pri kratki imunski zaščiti cepiva proti covit 19 ali kot pravi Trump in njegovi privrženci kitajskem virusu ob verjetnem dejstvu, da bo zaradi facebuck znanosti težko doseči precepljenost, je smiselno vložiti napore v iskanje alternativnih rešitev.

Že do danes so bili blagovni centri središča nakupov in družabnega življenja. Mlade mamice so se z otroškimi vozički sprehajale po blagovnicah; malo zaradi klime in malo zaradi možnosti družabnih srečanj s prijatelji, znanci ali drugimi mladimi mamicami.

Moj prispevek skuša opredeliti ukrepe, ki bi ustvarili pogoje, da je bivanje v njih varno brez maske in dvometrske razdalje. Z ukrepi moramo tekoče uničevati viruse ( tudi bakterije in mikroorganizme) , da dosežemo takšno koncentracijo virusov, ki je še varna. Kakšna je ta meja, še najbrž ne vemo, čeprav je znana verjetnost okužbe od časa in koncentraciji izpostavljenosti virusu.

V to smer najbrž ne tečejo raziskave ali pa le jaz ne vem za njih.

Bistvo mojga predloga so ukrepi, ki ne pustijo izdihan, izkašljan ali z otipavanjem nanešen virus dolgo pri življenju . No, ker virus ne živi brez gostitelja, lahko rečemo , da bo uničen.

Kaj danes vemo, na kaj ni odporen?

Zadrževanje na površinah – izbira materiala:

Virus se lahko obdrži na tekstilu do 76 ur, na lesu do 40 in na bakru do 2 uri. Toliko iz skleroznega spomina. Logično je, da je za oprijemala, kljuke in podobne predmete najbolj primeren baker ali pa pobakreni drugi materiali ( plastiko se tudi da pobakriti). Kako pa je s srebrom ali zlatom nisem našel podatka, čeprav je splošno znano, da sta srebro in zlato znana po protivirusnem in antibakterijskem učinku.

UV svetloba

Virusi so občutljivi na uv svetlobo in že po nekaj sekundah propadejo. UV obsevanje je primerno tudi za razkuževanje, vendar mora na virus pasti svetloba. Virusi, skriti v senci drugih predmetov ( npr. vlaken tkanine pri dezinfekciji) žal preživijo. Uničevanje virusa v zraku je učinkovito, vendar pa je to sevanje za človeka škodljivo. Morda so valovne dolžine svetlobe, ki bi bila za človeka varna in škodljiva za viruse. Teh raziskav ne poznam. Na splošno po je svetloba dezinfekcijsko sredstvo. Po mojem vedenju je UV svetloba zelo primerna za dezinfekcijo zraka v sklopu klima naprave, ko zrak teče preko komore z UV žarnicami, da svetloba ne seva v bivalni prostor, kjer se zadržujejo ljudje.

Ozon za razkuževanje

Triatomska molekula kisika O3 , imenovan ozon, je močno oksidacijsko sredstvo, ki sprošča atomarni kisik, ki prodre lipidno ovojnico virusa in v nekaj sekundah uniči nukleinsko kislino. Je odlično dezinfekcijsko sredstvo in prodre v vse pore ( kot zrak). Zelo primeren je za razkužitev prostorov, posteljnine, tekstila, papirja…. Ozonski generatorji so na trgu dosegljivi po razumni ceni ( nekaj sto evrov), vendar pa je žal za človeka ozon škodljiv. Prostor, ki smo ga dekontaminirali z ozonom, moramo pred uporabo dobro prezračiti, Uporaba ozona je primerna le za razkuževanje prostorov, ko v njih ni ljudi. Je pa metoda učinkovita in dostopna.

Povečana vsebnst v zraku

Znano je, da je v zraku približno 21 % kisika. Povečana vsebnost kisika poveča fizične zmogljivosti telesa ( eritropoetin je že eno od pomagal, ki poveča vsebnost kisika v krvi) Danes obstojajo kisikove terapije, kisik v konzervi, palice s kisikom, kisikove komore in seveda kisik v medicini za dihanje. Raziskave , posebno pri potapljačih, so pokazale škodljivost povečanih koncentracij kisika na človeški organizem, posebno, če je izpostavljenost daljša ( kar bi seveda v korona mehurčku tudi bila) . Literatura navaja, da povečana vsebnost kisika v zraku deluje negativno na mikroorganizme, verjetno tudi na viruse in seveda poleg pozitivnih učinkov ( boljše počutje, olajšano dihanje) tudi škodljive. Zaprt sistem kroženja zraka preko kilna naprav omogoča sodobnim nakupovalnim cntro povečanje vsebnostjo kisika v zraku na cca 30 %, kar bi bil nek kompromis med boljšim počutjem obiskovalcev in minimalno škodljivostjo kisika na organizem z istočasnem dezinfekcijskem delovanjem na mikroorganizme ter viruse.

Združevanje respiratornih kapljic

Znano je, da je 20 % okuženih super prenašalcev covit bolezni. Predvidevam , da gre za ljudi, ki močno kašljalo in zaradi anatomskih posebnost brizgajo kapljice daleč v okolico. Če se drobne kapljice aerosola združujejo, postajajo težje in se hitreje posedajo. Fino pršenje z flokulantom lahko pospeši proces združevanje drobnih kapljic. Vodna raztopina flokulantov (poliamidi, polivinil alkohol in drugi se uporabljajo v industriji za zmanjševanje prašenja in tudi za čiščenje zraka drobnih delcev. Patentirana uporaba govori o odstranjevanju radioaktivnega prahu v primeru jedrske vojne. Flokulanti so topni v vodi in neškodljivi za človeka. Nekateri se uporabljajo tudi v medicini za izdelavo kapljic za oči. Fino, očem nevidno pršenje v prostor bi zmanjšalo nevarnost okužbe preko aerosola. Ker gre za flokulant, ki ima težnjo združevati male kapljice in delce, je doseganje fine meglice kar zahteven proces in samo navadna pršilka ni dovolj.

Temperaturna občutljivost corona virusa

Korona virus propade pri temperaturi, ki je večja od 60 st. Po logiki, da mu ne ustreza visoka vlažnost in visoka temperatura, bi človek pričakoval, da bodo savne dovoljene.

Z flokulantom združene vodne kapljice izkašljanega aerosola bi bilo smiselno segreti nad 60 stopinj C in virus tako uničiti. Seveda bi bilo doseči takšno temperaturo z mikrovalovih točno določene valovne dolžine, da se segreje vodna kapljica, zadeta od valov in ne sama bivalna okolica. Ideja bi pila vodo, če mikrovalovi ne bi bili škodljivi za organizem. Morda se da doseči temperaturo razpada virusa tudi z hladnimi IR grelci, ki ne ogrevajo prostora neposredno, pač pa le predmete, v katere zadenejo toplotni žarki. V našem primeru flokulirane kapljice.

Tu je naštetih le nekaj principov, ki uničujejo virus in ki se lahko v različnih tehničnih izvedbah uveljavijo kot nov projekt v korona obdobju, to je nakupovalni center v korona mehurčku.

Uporabljeni viri:

https://www.livescience.com/uv-light-kill-coronavirus.html

https://www.fda.gov/medical-devices/coronavirus-covid-19-and-medical-devices/u

https://www.researchgate.net/publication/339887436_2020_COVID-19_Coronavi

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7194064/

https://www.randrmagonline.com/articles/88901-ozones-efficacy-in-deactivating-c

https://aepromo.org/coronavirus/pdfs_doc_ISCO3/Covid19_de.pdf

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Oxygen_toxicity

https://academic.oup.com/eurheartj/article/38/15/1159/3065513

file:///C:/Users/Marjan/AppData/Local/Temp/SI_BIL_2010_7.pdf

  • Share/Bookmark

Janez Osamosvojitelj

Predlagam nov državni praznik in sicer 17.september , praznik Janeza Osamosvojitelja . Ta dan naj bo posvečen spominu na začetek slovenske države, torej osamosvojitvi iz diktatorsko komunistične Jugoslavije, prestopu v meščansko demokracijo tradicije srednje Evrope, združitvi v EU in trdnem zavezništvu Nata.

Grki imajo Aleksandra Velikega, Rusi Petra Velikega in Ivana Groznega, Prusi Friderika Velikega, Francozi Ludvika Pobožnega, Normani Viljema Osvajalca, Indijanci Sedečega Bika. Janez Osamosvojitelj bi bil kar primeren praznik, saj poveličuje osamosvojitev in da poudarek malemu človeku Janezu, čeprav imam v mislih predvsem Janeza Janšo, ki je bil rojen 17.septembra 1958. Janez je bil tudi evangelist. Poznano je Janezovo razodetje. Janez Krstnik je tlakoval pot sorodniku Kristusu. Torej v imenu praznika so elementi, ki kažejo na našo katoliško tradicijo in živo vero. Čeprav je Janša osamosvojil Slovenijo, presekal tradicijo monopola levih sil, bil najboljši predsednik vlade v zgodovini Slovenije, najdalj vodil najbolj konsolidirano politično stranko, kar je celo v svetovnem merilu zavidanja vreden rezultat, zmagoval proti zahrbtnim koronavirusom, naučil novinarje objektivnega in družbeno koristnega pisanja, bi bilo imenovanje praznika dan Janeza Velikega le preveč imperialistično , prepotentno in agresivno.

  • Share/Bookmark

Elektronika in varnost

Berem: Evropski center za varnost v prometu (ETSC) je zopet inovativen. Čez tri leta bo obvezen nov kup elektronske opreme za povečanje varnosti vozil. Vse lepo in prav. Opozarjam pa zagrete digitaliste, da naj bo ohranjena vsaj pri nekaterih rešitvah možnost izklopa elektronike v interesu večje varnosti v izjemnih primerih.

ESP ( sistem proti zdrsu koles) deluje tako, da pri teku kolesa v prazno zmanjša moč na to kolo. Pri vožnji v klanec jo lahko pozimi toliko zmanjša, da ni dovolj moči za vožnjo navkreber. V praksi se je potrdilo, da so vozila brez elektronike zmogla zasnežene klance z razliko od elektronsko bolje opremljenih dražjih vozil. Danes se ta sistem po potrebi še lahko ročno izklaplja.

Prav tako bi morala obstajati možnost izključitve sistema zaviranja v sili (AEB) in sistema za preprečevanja trka. Zamislite si namreč, da se nepridiprav postavi pred vaš avto in avto avtomatsko poslušno ustavi pred njim. Morda EU le ne bo čez tri leta tako varna, da bi takšen scenarij ne bil mogoč.

Pred časom sem imel kombi, ki so se mu luči avtomatsko prižgale ( Renault za slovenski trg). Ko sem na mejnih prehodih stal v koloni na carini v mrazu s prižganim motorjem, so samo meni svetile luči. Šele na servisu so mi pokazali, da se lahko tudi ročno izklopijo ( nekje spodaj pod volanom).

  • Share/Bookmark

Prometne konice

Razbremenitev cest v prometnih konicah

Na siolu sem zasledil članek Gregorja Pavšiča o prometnih zastojih.https://siol.net/avtomoto/novice/ti-podatki-pojasnjujejo-zastoje-in-razkrivajo-potencial-novih-avtov-514707 Sam bolj govori o električnih avtomobilih in zmanjšanje toplogrednih plinih, vendar navaja veliko podatkov o dnevnih migracijah na delo. Samo v Ljubljansko regijo pride dnevno 90.800 aktivnih oseb (podatek za leto 2018): iz Prekmurja 3.117, iz Podravske regije 9.900 , iz Savinjske 11.330, iz Koroške 1.702 in tako naprej.

Glede na to, da iz Celja peljeta le dva avtobusa in en poslovni vlak v času, da prispeš v Ljubljano v službo do devetih ( od postaje moraš računati še na lokalni prevoz) očitno množica prihaja v Ljubljano z osebnimi avtomobili. Dizel, bencin ali elektrika ne vplivajo na zastoje, pač pa morda le na izpuste toplogrednih plinov.

Prava rešitev ni gradnja dodatnih prometnih pasov, pač pa bistven premik delovne migracije na javni prevoz; to je na železnico in avtobuse, kjer je to mogoče. Danes se ob redkih in polpraznih povezavah javnega prevoza dušimo v prometnih konicah, istočasno pa država ( da ne bom mantral »mi davkoplačevalci«) subvencionira SŽ- potniški promet in medkrajevne avtobusne povezave. Tega denarja ni tako malo, da ne bi pokril izgube polpraznih prevoznikov. Če zraven peljejo brezplačno še upokojence, se ne bo poznalo na ekonomiki (bonbonček Alenke Bratušek).

Povrnitev stroškov prevoza na delo zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih ( 130 čl.) in kolektivne pogodbe tako, da ideja o ukinitvi prevoza na delo ne pride v obzir. Ker pa gre za neobdavčen prihodek, s tem dodatkom delodajalci vsaj malo blažijo socialno stisko ( nizka plača, maksimalni stroški za prevoz in nadomestilo za malico).

Predlagam:

1. Sprememba politike plačila prevoznih stroškov

Plačuje se naj samo javna prevozna sredstva, kjer je to le mogoče in sicer mesečna ali letna vozovnica pri javnemu podjetju. Drugače bo koristnik pobral denar in sedel v svoj ali kolegov avto. Z vidika prometnih konic nismo s tem naredili nič. Morda se lahko pavšal prizna in izplača za prevoz do najbližjega postajališča.

2. Fleksibilen delovni čas in delo od doma (kjer in kadar je to mogoče)

3. Urediti javni prevoz in prilagoditi vozne rede.

morajo vpeljati več vlakov ( hitrih, poslovnih). Iz Maribora je le eno poslovni vlak in še za tega je potrebna rezervacija. Ko je poln, je poln in se ne priklapljajo dodatni vagoni. Ostaja pa vlak, ki je bistveno počasnejši in pri vračanju iz Ljubljane morajo potniki zaradi okvare tira v Zidanem mostu prestopati na avtobus, ki jih pripelje do Laškega in nato z drugim vlakom naprej.

Avtobusni prevozniki naj zagotovijo dovolj avtobusov ( iz Celja v Ljubljano sta le dva, ki te pripeljeta v Ljubljano do pol devetih). Koncesionarji morajo na svojih postajah vzdrževati ažurni vozni red vseh povezav, tudi konkurenčne. Na spletu pogrešam enotni vozni red z vsemi progami vseh prevoznikov.

Za razbremenitev prometnih konic ni potrebno osveščanje voznikov, niti reklamnih spotov, pač pa le nekaj ukrepov in sprememb pri delovnem času in načinu povrnitve stroškov prevoza. Vzporedno s temi ukrepi pa se morata oba prevoznika pravočasno prilagoditi spremenjenem režimu prihoda na delo. Vlada jih lahko tem prilagoditvam prisili z levo roko, saj se oba dodatno hranita na državnih jaslih. Neka mala in učinkovita delovna komisija vlade ali ministrstva opravi to nalogo takoj. Res bo malo nejevolje pri tistih, ki služijo s prevoznimi stroški ( štirje se peljejo z enim avtom) in pri tistih, ki so oddaljeni malo premalo od postajališča, da bi bili opravičeni do kilometrine. Ni pa tema ideološka , da bi razdvajale politične stranke.-

  • Share/Bookmark

Neizkoriščeni tehnični potenciali

Kreativne javne natečaje poznamo danes le še v umetnosti in arhitekturi, ostalo so le iskanje ugodnega ponudnika za izvedbo projekta. Natečaji za delitev finančnih sredstev pa so bolj način financiranja dela družbene dejavnosti, kot pa iskanje konkretnih rešitev. V tehniki se razvoj sofinancira preko programov razvojnih raziskovalnih deležnikov iz nabora razvojnih usmeritev, ki jih oblikujejo najbolj spretni in iznajdljivi raziskovalci po svojem znanju in potrebah.

Ne dregajmo v obstoječe delujoče kroge.

Razmišljajmo, kako izkoristiti strokovni potencial doma in v svetu, neodvisno od tega, kje ta potencial ima domicil in komu služi.

Prvi dokumentiran primer javne objave je bil v Franciji, ko je kraljeva oblast razpisala natečaj za proizvodnjo sode. Na osnovi natečaja je Nicolas Leblanc 1791 ponudil svoj postopek pridobivanja sode. V praksi pa danes opredelijo problem in iščejo rešitve v zaprtih krogih inštitucij, pa naj gre za inštitute, univerze, tovarne , strokovne službe. Še v politiki je skoraj nedopustno sprejemati rešitev, ki niso rojene v vladajočih krogih.

Kdaj uporabiti javni razpis za rešitev tehničnega problema? Vedno, ko nimamo konkretne rešitve.

Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki imajo kaj ponuditi. Izbranemu ponudniku pa poleg nagrade nudimo tudi tehnično podporo z podeljevanjem vaučerjev za konkretne meritve, analize, izdelava prototipa in podobno. Namreč ni pričakovati, da bo imel avtor na razpolago vso potrebno merilno in raziskovano opremo ali pa da mu bo delodajalec pustil delo na črno na svojih napravah.

Nekaj primerov uporabnosti te prakse:

Rešitev odpadnih sveč in drugi ekološki problemi:

Zaradi ekološke osveščenosti smo jih uvrstili med posebne odpadke , ki jih ločeno zbiramo in jih pošiljamo v« predelavo«. Podelili smo tudi koncesije zbirateljem. Zdaj pa vemo, da predelave ni in da smo jih z ostalo plastiko izvažali na Kitajsko(?) ali pa so morda pomagale tvoriti oceanske otoke odpadne plastike. Danes gre vse na sežig in ker je cena sežiga plastike , ki vsebuje vezan klor višja ( nevarnost tvorbe PCB ) , so naši zbiratelji mešali med druge za sežig primerne odpadke samo zato, da znižajo povprečno vsebnost klora in s tem dosežejo boljšo ceno. Iz tega naslova so ti veliki kupi plastike , nekaj pa zaradi sezonskega nihanja cen sežiga.

Ker smo mi veliki porabniki nagrobnih sveč, bi lahko z razpisom iskali rešitev za predelavo in morda ustrezno tudi podprli z denarjem ministrstva za gospodarstvo novo investicijo.

V javnosti je manj vidno reševanje odpadnega mulja iz bioloških čistilnih naprav. Vsaka komunala išče svoje rešitve in vsaka ima iz tega naslova svoje preužitkarje.

Nisem še zasledil, da bi Komunale skupaj ali posamezno iskale rešitev problemov na širšem trgu znanja, pa naj gre za rešitev posameznih odpadkov, smradu, hrupa in podobno. Pa bi ne bilo tako težko, saj gre za javna podjetja , kjer ni konkurenčnega boja na razdeljenih teritorijih.

Neusklajenost programov:

Primer:

Ministrstvo za kmetijstvo ugotovi, da je gojenje industrijske konoplje perspektivno in gojenje podpre s subvencijami. Olje, semena, lističi se prodajajo butično ali industrijsko. O steblih vemo, da so se uporablja za vrvi, platno , danes za izolacijo. Vendar kje? Izvoz je mogoč le takrat, ko nimajo tujci dovolj lastnih surovin. Ob akciji »posadimo konopljo« bi bilo smiselno razpisati natečaj za predelavo rastline. Morda bi bilo celo smotrno ustanoviti neko butično predilnico za eksotične tkanine, kot so danes konoplja in morda kopriva ( v 1. sv. vojni so odkupovali koprive za predelavo v blago).

Tovarniško zaplankanje

Zvedel sem, da so v neki tovarni demontirali linijo, ki je stala 25 mio DEM. Spremenil se je trg, tehnološki razvoj je odpihnil proizvod na smetišče zgodovine. Sam bi objavil razpis, da iščem rešitev za obrat, ki zmore te in te operacije. Na tisoče inženirjev v Sloveniji in širše morda pozna rešitev. Splošno znano nam laikom je, da tovarna težke mehanizacije hitro izdela tank . Poučen primer je tudi Hrvaška. Pred vojno ni imela proizvodnje lahkega orožja in je zaradi razvite strojne industrije in vojnih razmer danes ena od vodilnih svetovnih proizvajalk.

Če bi na razpisu ne prišli do realne rešitve, bi se lažjega srca odločil za demontažo. Do sedaj se spomnim le enega primera, ko je bivša Mehanotehna Izola poslala dopis Društvu inovatorjev za rešitev nove, inovativne igrače.

Pa je tu velik potencial. Z razpisi lahko iz peščice domačih raziskovalcev takoj dosežemo nekaj deset zaintersiranih, visoko usposobljenih kadrov, z interdisciplinarnem znanjem tujega okolja in z svojim omrežjem.

Tako pa se industrija poslužuje širšega strokovnega potenciala le, ko gre za izdelavo blagovne znamke. Na tisoče inženirjev in desetine doktorjev znanosti bi svoje znanje z veseljem ponudili

zaradi svoje strokovne afirmacije ( poleg zaslužka), če bi vedeli komu in kaj. Razpisi oz. Objave problemov to področje rešujejo tistim, ki seveda nimajo spletenih svojih omrežji za »prodajo znanja«.

  • Share/Bookmark

Kemis – poučna zgodba

V osemdestih letih preteklega stoletja je naraščala ekološka osveščenost, spreminjala se je zakonodaja, največ po nemškem vzgledu. Mladi inženirji so v ekologiji videli poslovno priložnost in kar nekaj kemikov se je usmerilo v to dejavnost. Cvetela je reciklaža topil ( destilacije9 , delali so se resni poskusi za sosežig v obstoječih proizvodnjah ( kisli gudron v CC, odpadne oljne gošče v cementarni Anhovo) imobilizacija ( zapekanje) galvanskih muljev v opekarnah, sosežig kadavrov in kostne moke ( po obdobju norih krav) v Termoelektrarni Šoštanj in še bi se našlo kaj primerov. Z osamosvojitvijo pa so za področje zbiranja in uničevanja ( pa tudi posredništva) podeljevali koncesije. Kemis je bil med podjetnejšimi, saj se spomnimo, da je še v času Juge transportiral kompozicijo vagonov z ostanki barv in lakov v Bosno na sosežig v termoelektrarnah. Na koncu je država dobila vrnjene odpadke in jih je morala izvoziti v tujino na sežig.

V začetni fazi je zbiral in skladiščil odpadke v Heliosu. Z večanjem posla pa je postala nuja izgradnja ustreznega skladišča za nevarne odpadke nekje v osrednji Sloveniji. Lokacijo so našli in dobili v Vrhniki. Izgradili so ustrezna skladišča za nevarne in tudi vnetljive odpadke. Saj v času moje aktivnosti ni bila proizvodnja , pač pa skladišče, kjer so se odpadki ustrezno pakirali, sortirali in mešali, da so dosegali ugodne cene v pretežno tujih sežigalnicah. Primer. Posebno v času zamenjave transformatorskih olj, ki so vsebovali PCB ( poliklorirane bifenile) in je bila cena sežiga odvisna od vsebnosti le tega, so se pošiljke mešale z drugimi odpadki, da se je doseglo optimalno ceno sežiga glede na vsebnost klora, žvepla, težkih kovin. Prej je torej šlo za mešalnico in pakirnico, kot pa za kemijsko industrijo.

Z prihodom avstrijskega partnerja se je dejavnost še povečala. Z prodajo Gorenju še sploh, saj so v tem času propadla manjša podjetja, ki so se s to dejavnostjo tudi ukvarjala. In naenkrat ni bilo v skladiščih več nekaj deset ton odpadkov, pač pa preko tisoč. Vsaj beremo, da je zagorelo v skladišču z 1500 t vnetljivih ( predvsem trdnih) odpadkov. Verjetno zakonodajalec ( ki je izdal uporabno dovoljenje) ni predvidel takšne količine odpadkov, niti ni bilo skladišče projektirano za primer požara, da bi z močnimi vodnimi zadrževalniki preprečili odlivanje vode, ki se je porabila pri gašenju, v bližnji potok.

Splošno znano je, da celo premog ( žagovina) naložen v velik kup, lahko zagori zaradi samovžiga. Kaj šele naoljene odpadne krpe, ki so bile v tem skladišču. Pri odpadkih ne poznamo točne sestave , niti nimamo točnih analiz, da bi lahko postregli gasilcem ali javnosti z povsem točnimi podatki . Naoljene odpadne krpe imajo svojo identifikacijsko šifro, vendar so lahko iz bombažnih sintetičnih in mešanih vlaken , pri čemer vemo, da bombaž odlično gori brez dima, medtem ko se plastika tali, smodi in izdatno dimi. Tudi ostanki na krpah so različnega izvora. Gre za barve, olja, premaze, smole…

Rešitev problema ni v tem, da takšnega Kemisa nihče noče. To je vendar podjetje, ki veliko prispeva k bolj zdravemu okolju, saj zbira in skrbi za strokovno uničenje odpadkov. Je pa res, da se pri izdajanju uporabnih dovoljen premalo misli na primere katastrof ( požari so tu pogosti) in na velikost in dislociranost manjših skladišč, kar poznajo smodnišnice in skladišča eksploziva.

Potencialna nevarnost mora biti pod strokovnim nadzorom, tehnično obvladljiva in predvsem dislocirana v več manjših enotah.

O dislociranju manjših sežigalnic odpadkov sem pisal že pred več kot dvajsetimi leti, ko je Jazbinšek forsiral centralno sežigalnico. Potem so interesni lobiji hoteli projekt v Kidričevem, v Trbovljah. V Celju so zgradili manjšo sežigalnico pri deponiji odpadkov za lastne potrebe za sežig gorljivih odpadkov, ki deluje istočasno tudi kot toplarna. Sežigalnica obratuje brez pretresa in negodovanja občanov, le zadeve okoli lastništva se zapletajo med občino in državo. Ko pa bi to sežigalnico znatno razširili in bi začeli s kamioni dovažati svinjarijo iz vse Slovenije, bi se javno mnenje obrnilo.

Poskus izgradnje centralne sežigalnice nekateri deležniki ponovno oživljajo in mahajo z rentabilnostnimi izračuni in z skrbjo za previsoke stroške na položnicah za odvoz odpadkov.

  • Share/Bookmark

Za otekle, mrzle in boleče noge

Preparat za otekle, mrzle in boleče noge

Za boleče, otekle in mrzle noge sem koncipiral preparat na osnovi poltekoče kreme.

Osnovni učinkovini sta kapsicin ( izvleček pekoče paprike) in escin ( izvleček divjega kostanja), dodatki v vodni fazi pa čaj hmelja ( za staro kožo) in žajblja ( za protiglivično delovanje).

Preparat je izdelan kot poltekoča krema po navodilih knjige Heike Kaeser Naturkosmetik selber machen

Kreme so v bistvu vse emuzije maščobne in oljne faze. To dejstvo nam omogoča, da uporabljamo oljne in vodne ( deloma tudi alkoholne ) izvlečke, ki jih med mešanjem z dodatkom emulgatorja spravimo v stabilno suspenzijo. Dodajamo lahko tudi zgoščevalce za vodno in oljno fazo, če želimo dobiti kremo bolj gosto in kompaktno. Dodajamo lahko tudi dodatne učinkovine, kot so vitamini, hialuronska kislina, vlažilce ( glicirin, sečnina), arome… Na koncu dodamo konservans , ki se lahko uporablja v naravni kozmetiki ( Cosgard) in s tem podaljšamo rok trajanja izdelka do 1 leta.

Osnovni recept.

20-30 % oljne faze

( uporabil izvleček pekoče paprike v olivnem olju)

2-3 % emulgatorja ( Montanov 68 )

1 % zgoščevalec ( cetil alkohol)*

70-80 % vodne faze

20 % izvleček divjega kostanja v alkoholu

50-60 % čaj iz hmelja in žajblja

1 % zgoščevalca za vodno fazo ( ksantan gumi)

Postopek dela:

Oljno fazo segrejemo na 75 st.C ( na vodni kopeli) in s paličnim mešalnikom dobro premešamo, da se emulgator in zgoščevalec raztopita v olju.

Tudi vodno fazo segrejemo . Najbolje je, da pred pripravo skuhamo zeliščni čaj, da je vroč . S segrevanjem uničimo tudi prisotne mikrobe, ki bi kvarno vplivali na rok trajanja izdelka.

Vodno fazo med mešanjem po obrokih dodajamo med intenzivnim mešanjem v oljno fazo. Mešamo 2-4 minute.

Vzamemo dobljeno emulzijo iz vodne kopeli in na konco med mešanjem dodamo v vodi raztopljeno sečnino, konservans, morda 2-3 kapljice eteričnega olja, ko se ta ohladi na cca 40 st. C. Pri tej temperaturi dodajamo vse dodatke, ki so temperaturno neobstojni.

Emulzija dobi svojo končno podobo šele naslednji dan. Praviloma so vse dobljene emulzije bele barve, razen v primeru dodatkov barvil ali reakcije posameznih učinkovin. Čaj iz tropotca ali žajblja da emulziji rahlo rjavkasto barvo.

Trdoto in tekočnost kreme reguliramo tudi z izbiro oljne faze ( dodatek voskov, kokosovega olja, palmovega olja, karitejevega masla, ki so že v osnovi v trdni ali poltrdni obliki) ter seveda z zgoščevalci.

Tudi v tekočo fazo lahko dodamo zgoščevalce.

Alkohol sam po sebi ni problem ,saj znižuje površinsko napetost in s tem olajša emulgiranje. V kozmetiki se uporabe alkohola izogibajo, vendar pa v kremah za zdravljenje ni odveč, saj deluje dezinfekcijsko, širi pore za lažjo penetracijo učinkovin skozi kožo in omogoča uporabo tudi tistih učinkovin, ki so topne v alkoholih. Vendar pa moramo vzeti v obzir izkušnjo, da zgoščevalci za vodno fazo ne delujejo v alkoholu, če ne vsebuje vsaj 50-60 % vode.

Izdelava omenjene emulzije je seveda mogoča brez zgoščevalcev, le krema bo bolj redka. Brez emulgatorja pa verjetno ne bo šlo, čeprav je izveček divjega kostanja tudi površinsko aktivna snov

(saponini). Če pa se odločimo za delo brez emulgatoroja, bo pač potrebno pred vsako uporabo dobljeno emulzijo dobro pretresti. Olivno olje sem uporabil zaradi dejstva, da je dosegljivo, ni predrago in od olj najglobje prodira v kožo. Predre celo barierno plast, kar za kozmetiko ni zaželjeno in lahko povzroča alergije na koži. Zato ga za nego dojenčkov odsvetujejo.

Jaz sem še vročo ( ker je bolj tekoča) nalil v malo steklenico od mineralne vode Donat. Dobil sem poltekočo kremo, ki dejansko zelo učinkovito in hitro deluje pri mrzlih, bolečih in oteklih nogah. Uporabljam jo tudi za boleče kolke in koleno. Učinkovito deluje tudi proti mravljinčenju v prstih nog po kemoterapiji.

Pri delu krem je potrebna visoka higiena dela. Priporočljivo je ves pribor in posodo pred uporabo razkužiti s koncentriranim alkoholom. Lahko se nabavi za ta namen 96 % alkohol, ki je namenjen predvsem za špiritne gorilnike in je poznan na trgu pod imenom bioetanol. Cena je bistveno nižja kot pri lekarniški izvedbi ( cca 3 evre/ l ).

OPIS aktivnih učinkovin in dodatkov:

1. Pekoča paprika ( Capsicum frutescens L.) (preberite.si/tag/kapsaicin/)

Kapsaicin, ki ga vesebuje pekoča paprika,  ne pripomore samo k pekočemu okusu, ampak ima tudi različne zdravilne lastnosti. Splošno razširjeno mnenje, da pekoča hrana ni dobra za želodček, je zmotno, velja ravno nasprotno, kajti kapsaicin poveča izločanje želodčnega soka ta pa ščiti želodec. Kapsaicin deluje tudi protivnetno, saj blokira P substanco, katera je pomembno povezana z različnimi vnetnimi procesi v telesu. Dolgotrajno uživanje je lahko dobra preventive pri preprečevanju razvoja artritisa. Kapsaicin preprečuje tudi bolečino, ki je povezana s psoriazo, artritisom in diabetično nevropatijo. Ker dokazano znižuje tudi nivo holesterola in trigliceridov v krvi, na tak način preprečuje nastajanje krvnih strdkov, kar pomeni, da je manj možganske kapi in tromboze ter različnih srčnih obolenj. Po ajurvedi naj bi pekoči okus stimuliral apetit in izboljševal prebavo, prebava pa je zelo pomembna za naše dobro počutje. Kapsaicin je vazodilatator, kar pomeni, da širi žile po vsem telesu in to vpliva tudi na vaše spolno življenje…torej je afrodiziak. Ker vsebuje veliko beta-karotena, pro-vitamina A in vitamin C, nam povečuje odpornost in hrani naš imunski sistem. Uporabljamo ga tudi kot preventivo v boju z rakom na prostati, dovolj je že 400mg kapsaicina trikrat tedensko. Ker pekoči okus feferona povečuje termogenezo (ustvarja toploto v telesu), telo troši več kalorij in pomaga v boju s preveliko telesno težo. Kar nekaj super lastnosti pekoče paprike je naštetih, zato premagajmo strah pred njegovim pekočim okusom in ga začnimo uživati …seveda v omejenih količinah.

Poglejmo še koliko skovilov vsebujejo različne vrste feferonov

  • Sladka paprika – 0 skovilov
  • Pepperoncini – od 100 do 500 skovilov
  • Passila – od 1000 do 1500 skovilov
  • Rocotillo – od 1500 do 2500 skovilov
  • Jalapeno – od 2500 do 5000 skovilov
  • Tabasko, kajenski poper –  od 30000 do 50000 skovilov
  • Habanero – od 360000 do 500000 skovilov
  • Naga viper, infinity čili –  od 855000 do 1500000 skovilov

Tabasko je pripravljen iz rdečega habanera in ima jakost 8000 skovilov. Feferone postopoma dodajajte v svoj meni, tako v surovi obliki kot v obliki prahu, seveda v zmernih količinah, da ne bo kdo od družinskih članov in prijateljev pristal na urgenci. Količina pekoče paprika, ki jo nameravamo zaužiti, je seveda odvisna od njene jakosti, nobeno pretiravanje pa ni dobro,

Kaj pravi knjiga Narava kozmetika o feferonih

Delovanje in uporaba

Izvlečki pekoče paprike, ki vsebujejo kapsaicinoide, imajo močno dražeče delovanje na kožo in sluznice, povečujejo prekrvavitev in dajejo občutek toplote. Niso primerni za nego občutljive kože. Zaradi močnega učinka kapsacionidov koncentracija ne sme preseči 0,25 %. Lahko jih uporabimo v športni kozmetiki in v kozmetičnih izdelkih za nego lasišča proti prhljaju in za preprečevanje prekomernega izpadanja las. Poskusi so pokazali, da lahko izvlečke paprike, v katerih prevladujejo karatenoidi, uporabljamo kot antioksidante za zaščito kože pred oksidativnim stresom in kot rdeče barvilo v kozmetičnih izdelkih.

Od kapsaicionidov je najbolj prisoten kapsacin ( 66 %). To je bel prah, slabo obstojen,. Je oleofilen in se zato odlično meša ( raztaplja ) v oljih. V vodi je slabo topen (0,0013 g/ 100 ml ). Dobro topen je v alkoholu, etru. benzenu, nafti…

LD 50 pri miših je 47,2 mg/ kg teže.

Zaradi izrazito pekočega okusa ni resnih zastrupitev pri človeku. Le pri zaužitju čistega kapsacina v kapsulah ( za hujšanje, saj poveča izgorevanje hrane) so poznani primeri zastoja srca.

Se pa kapsacin uporablja tudi v sprejih za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, prav tako tudi v sprejih za obrambo .

Opomba: Pekoč okus v ustih odstrani smetana, mleko ali olje. Najbolj pekoči deli paprike so okoli peclja in zgornjega dela notranjosti, kjer se nahaja seme.

Opomba ( izdelava izvlečka).

Ker je kapsicin topen v oljih, sem ostre feferone ( narezane na manjše kose) namočil v olivnem olju in jih med občasnim stresanjem namakal do 30 dni. Najboljše je na temnem prostoru, saj so olja in tudi kapsicin občutljivi na svetlobo in povišano temperaturo ( staranje olj). Potem sem olje odcedil in ga spravil v steklenico. Pri izvlečkih na bazi olj je boljše delati s suhimi snovmi ( posušen in zmlet čili ali feferon), saj voda v olju skrajša življenjsko dobo oljnega izvlečka ( olje se hitreje pokvari).

2. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L ) iz knjige naravna kozmetika.

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čisščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če razstopino stresamo, se dobroo peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenju hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 %.

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkoviti ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se estrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

3. Emulgator Montanov 68

Montanov TM 68 je naraven emulgator, sestavljen iz cetearyl alkohola in cetearyl glukosida, biološko razgradljiv. Je samostojen emulgator, ki na koži pušča svilen občutek. Posebej se priporoča za izdelavo bogatih krem za suho in zrelo kožo in izdelkov z večjo vsebnostjo olj in masel. Priporočamo segrevanje obeh faz do 75°C. Izdelek razvije konsistenco po 24-48 urah.

Oljna faza naj bo med 25-40%. Idealen za izdelavo naravne kozmetike. Topen v maščobah. Dodamo v oljno fazo.

  • Share/Bookmark

Zeliščno vino in žganje

Iz lekarne Strica Marča

Zeliščno vino in zeliščni alkohol

Splošno znano je, da alkohol nastaja pri alkoholnem vrenju s pomočjo kvasovk, kjer se pretvarja sladkor v alkohol. Pri vrenju s pomočjo ocetnih bakterij pa kis ( alkohol – aldehid- ocetna kislina).

Rastline, ki nimajo dovolj sladkorja, ki je temelj za alkoholno vrenje, niso primerne. Ta problem so reševali tako, da so rastline namakali v vino ali v žganje. Na principu namakanja v žganju temeljijo alkoholne tinkure zdravilnih zelišč.

Sam sem ubral drugačno pot. V narezane ali zmlete zdravilne rastline sem dodajal sladkor, podobno kot pri proizvodnji tropotčevega sirupa, smrekovih vršičkov, »rum topfa«. Pomembno je, da je sladkorja dovolj ( vsaj 20 %, najmanj 1 kg na 5 litrov), saj mora tudi pri grozdju biti dovolj visoka stopnja sladkorja , da doseženo vsebnost alkohola okoli 10 %), kar zagotavlja, da se vino prehitro ne skisa. Vedeti moramo, da je sladkor v našem primeru tudi konzervans.

Koprivino vino sem naredil iz narezanih kopriv in po plasteh dodajal sladkor. Po dveh mesecih fermentiranja sem dodal v vodi raztopljene kvasovke ( najbolje je v kmetijski zadrugi nabaviti vinske kvasovke). Po štirinajstih dneh je bilo alkoholno vrenje končano. Temperatura naj ne bo pod 20 st. C. Vino sem precedil. Dobil sem rumeno zeleno bistro pijačo, ki je imela okus po jabolčniku ali še bolje po hruškovcu Verjetno bi moral hraniti steklenico v hladilniku, saj so se počasi zažene nabirati na površju plesni, kot na jabolčniku ali slabemu vinu.

Zardi lažjega hranjenja sem predelal emov sokovnik v parni destilator . Uporabil sem sokovnik brez posode za vodo. Na pokrov sem zvrtal luknjo in vstavil neko poceni vrtno pipo ( 8 evro) Na pipo sem nataknil cev , dovolj dolgo, da so se lahko alkoholni hlapi kondenzirali ( 2 m) in jo vodil v steklenico, ki je bila postavljena v vedro vode zaradi hlajenja. Ker pri pokrovu uhajajo hlapi zaradi slabe tesnitve, sem iz kolesarske gume naredil tesnilo, ki sem ga nataknil na zgornji del sokovnika, da je pokril vse špranje. Guma temperature zdrži, vendar je na mestu lepljenja ( z gumilesungo) popustila, dokler jo nisem dodatno ojačal z nekaj sponkami iz pisarniškega spajkalnika. Luknjo v srednjem delu sokovnika sem zamašil z večjim zamaškom ( dobijo se v Kmetijski zadrugi).

Če bi takšen destilator uporabili za pridobivanje eteričnih olj iz npr. sivke, timijana, smrekovih iglic, cvetov dišečih vrtnic, španskega bezga…), bi morali naliti na dno srednje posode vodo, da bi nastala para prehajala skozi v koš naložene rastline in s paro odnašala hlapne arome v kondenzator ( v steklenico, ki je postavljena v vedro hladne vode). Kako izločiti eterična olja iz destilata, sem že pisal v prispevku o sokovniku).

Regratovo in tropotčevo žganje

Pripravil sem dva poskusa.

Nabral sem regrat s koreninami vred in ga narezanega z dodatkom sladkorja 30 dni pustil zoreti. Potem sem dodatek vinske kvasovke, premešal in pusti dva tedna , da je potekalo alkoholno vrenje v maceraciji ( vrenje na drožah iz vinogradništva). Nastala je brozga z vonjem po alkoholu, podobno kot pri sadju ali slivah za žganjekuho.

Vsebino sem dal v koš, dodal nekaj vode ( čeprav je nastala pri vrenju tudi tekoča komponenta) in na kuhalniku pričel destilirati.

Iz 5 litrov vsebine ( rastlina, sladkor) sem dobil okoli liter žganja. Žganje je brezbarvno, vendar različnega okusa glede na izbiro zdravilne rastline.

Delal sem z regratom in ozkolistni tropotcem.

Žganje iz regrata je grenkega in deloma pekočega okusa. Zadnjič, ko se mi je spahovalo po praženih jetercah ( in cukalo), je bil dovolj samo mali požirek in težava je minila, kot bi jo odrezal. Ker mi je med destilacijo popustilo gumijasto tesnilo ( kar sem pozneje rešil z uporabo spojk iz spenjalnika), je bil izplen slab, saj je večino alkohola ušlo v zrak.

Pri tropotcu je šlo brez težav. Nadestiliral sem 1 l žganja, ki pa je zelo blagega okusa. Kot zakrknjen kadilec in bolnik s kroničnim bronhitisom praktično nisem gledal televiziji, saj me je zvečer v sedečem položaju sililo na kašelj, kar žena ni prenašala stoično. Samo kratek požirek tropotčevega žganja je rešil ta problem. Očitno tropotec deluje tudi v obliki žganja. Po moji oceni dosti bolj uspešno kot v obliki sirupa.

Alkoholni pripravek iz regrata, pridobljen s parno destilacijo, prodajajo na spletu kot tekoči regrat, skoraj kot čudežno zdravilo in dosega visoke cene ( 100 ml od 30 evrov naprej).

  • Share/Bookmark

Črna magija in elektronika

Čarovnik Janez je bil znan mag. Po naročilu je priklical težave na sovražnika, poskrbeti, da je konkurentu promet upadel in dolžniku nakopal prekletstvo, dokler ni npr. svoj dolg poplačal. Delal je predvsem za naročnike, ki so želeli nekoga kaznovati, se mu maščevati. Brez nasilja, brez groženj, brez razbijanja avta in lomljenja kosti. Celo brez verbalnega nasilja.

In kar je najpomembnejše, brez dokazov.

Brdavs, uspešen poslovnež, se je zameril Kosobrinu do te mere, da je ta najel čarovnika Janeza. Dosedanje uspešno in mirno življenje se je spremenilo.

Utrujen Brdavs se je po zaključku dela usedel v svoj avto in ga hotel zagnati. Avto se ni odzval. Poskušal je in poskušal. Zastonj. Ko so ga odvlekli na servis, so ugotovili, da je bilo potrebno le resetirati računalnik in program naložiti na novo. » No, to se zgodi redko, » so ga potolažili. In to se je zgodilo še kar nekajkrat. Celo na varovanem parkirnem prostoru se je zgodba ponovila.

Kaj je storil čarovnik Janez. Na spletu je kupil elektromagnetni pulzer, se približal avtu in na mestu, kjer je običajno avtomobilski računalnik, pulzer aktiviral. Močan udar elektromagnetnega sevanja je »zmešal računalnik« In kot vam je znano, sodobni avto je brez računalnika kot avto brez bencina. Za vsak slučaj se je na varovanem parkirnem prostoru Janez celo posvetil proti TV kameri, da jo je zaslepil za čas, ko se je sukal okoli Brdavsovega vozila. Preko spleta prodajani elektromagnetni pulzerji ( EMP) so prenosni, na alkalne baterije in stanejo od 100 evrov navzgor. To sicer ni orožje iz filma Vojne zvezd, saj je domet zelo omejen ( na neposredno bližino), saj baterije ne zagotavljajo dovolj električne moči. Je pa za Janezovo magijo čisto dovolj.

Nekaj linkov o EMP ( elektromagnetni pulzer):

http://www.amazon.com/Hi-Tech-New-2015-Device/dp/B00SINWRQQ

http://www.aliexpress.com/price/emp-generator_price.html?src=google&albch=search&acnt=479-062-3723&isdl=y&aff_short_key=UneMJZVf&albcp=266121556&albag=7593673036&slnk=&trgt=dsa-42862830006&plac=&crea=64152518596&netw=g&device=c&mtctp=b&memo1=1t2&gclid=CMunjMTF_MkCFWnmwgodlbwBXQ

http://www.aliexpress.com/premium/emp-generator.html?

Seveda pa se pritiski na Brdavsa s tem niso končali. Čarovnik Janez je vedel, da so neslišni zvočni valovi nizkih frekvenc odlično orožje. Iz strokovne literature je znano, da so valovi frekvence 16 Hz ( 16 nihajev v sekundi) za človeka nevarni. Jakost do 120 dB povzroča slabost, pri 130 dB poškodbe notranjih organov in nad 130 dB zastoj srca in smrt. Zvok zelo nizkih frekvenc nastaja pri potresih, pri obratovanju zelo težke mehanizacije. Tudi krokodili ga sproščajo. Pri človeku povzroča tesnobo, strah, neugodje. In kar je za čarovnika pomembno. Naprave za merjenje hrupa ga ne zaznavajo, saj so vsi aparati nastavljeni na področje od 30-5000 Hz, torej na hrup, ki ga slišimo. Generator hrupa , ki ga ne slišimo, pač pa občutimo, si je izdelal sam, saj jo na spletu ni našel. Kupil je nastavljivi frekvenčni pretvornik električnega toka in ga zvezal preko zvočnika in ojačevalca v napravo za emitiranje zvočnih valov. S potovalko z odprtino za trobljo zvočnika 8 ali megafona) je posedal pred lokalom in jo usmerjal proti obiskovalcem.

Prebral je tudi, da z ustrezno frekvenco lahko predmet, ki ima lastno nihanje, spravimo v resonanco, da se prične majati ali celo zruši. Že pred leti so to metodo preskušali v francoski vojski. Čarovnik Janez se še dobro spominja obširnega članka v Naši obrambi.

Prebral je tudi, da je potrebno prilagoditi frekvenco zvoka dimenzijam predmeta, ki ga mislimo zrušiti. Z avtom se je pripeljal v bližino Bedančeve hiše in usmeril snop izbranega zvoka v objekt. Kot bi bil majhen potres, je zadrhtela hiša in v njej vsi stanovalci. Do daljše resonance ni prišlo, saj ima hiša nešteto konstrukcijskih rešitev, ki nevtralizirajo in dušijo nihanja.

Za argumentiranje te teze je navedenih nekaj linkov:

Zanimivo je diplomsko delo Tanje Stojko Psihotronsko orožje-mit ali realnost, Univerza v Ljubljani 2010. v tem delu so v slovenščini povzeti poskusi iz tega področja in našteta je tudi literatura za poglobljeno brskanje.

https://www.youtube.com/watch?v=rHM26ODThnU
https://www.youtube.com/watch?v=oXGmgza-UBQ

https://en.wikipedia.org/wiki/Hypersonic_effect

https://en.wikipedia.org/wiki/Sonic_weapon

https://www.youtube.com/watch?v=QSMyY3_dmrM

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/stojko-tanja.pdf

Če tudi nekdo prijavi, da ga je čarovnik Janez začaral in mu s črno magijo nakopal težave, kdo bi mu v obdobju pozitivizma verjel?

In zakaj ta članek, Stric Marč? Da daješ ideje fakinom?

Ne, le zato, da so ljudje pripravljeni na banalno resnico, ki se lahko skriva za »transcedentno duhovno močjo« nekega »guruja« In da se zakonodajalec pripravi tudi na sodobne prijeme ustrahovanja ljudi, dokler pojav ni razširjen in splošen.

  • Share/Bookmark

Gojenje regrata

1.Uvod

Regrat je prosto rastoča rastlina, ki jo Slovenci poznamo predvsem kot zgodnjo spomladansko solato in kot zdravilno rastlino. Moja ideja, da bi to nezahtevno rastlino gojili kot solatnico, pravzaprav ni nova, saj jo v nekaterih deželah gojijo že sto let. V Franciji je poznano pet sort regratov, ki se gojijo v rastlinjakih in v prostih nasadih . Te sorte imajo daljše in bogatejše liste tako, da so po videzu bolj podobni brokoliju, kot našemu domačemu regratu. V Franciji je letna pridelava več tisoč ton.

Sam sem se usmeril predvsem na naš domač travniški regrat z močno nazobčanimi listi, saj ga imamo potrošniki takšnega v spominu kot » regrat v solati«.

V prispevku so opisane možnosti gojenja in prodaje kot zelenjavo in dodatne predelave, ki je dostopna vsakemu pridelovalcu. Trendi novih odkritij, kot so regrat kot dieta, regrat,ki zdravi raka , regrat sto krat močnejši od kemoterapije, regrat kot brezkofeinska kava, regrat kot nadomestek gume, regrat za diabetike…, odpirajo nepredvidljive tržne možnosti.

V opisu ekonomskega dela se bom držal le preverjeno, preskušeno in že tržno uveljavljeno predelavo.

2. Regrat (Teraxacum officinale)

Regrat spada v družino nebinovk ( Asteraceae) in je razširjen v severnem zmernem pasu kot plevel. Obstaja več tipov regrata, vendar bom obdeloval le travniški regrat.

Regrat je trajnica. Dolga , vretenasta, razrasla korenina prezimi brez težav in spomladi požene nove liste. Nazobčani listi so sprva čisto pri tleh in ko se dvigujejo, prehajajo v rozeto. Listi zrastejo do dolžine cca 20 cm. Ko rastlina doseže določeno stopnjo zrelosti, iz sredine rozete poženejo votla stebelca do višine 20 cm, na katerih se razvije rumen cvet premera do 5 cm, ki se preoblikuje v okroglo lučko polno semen. Regrat cveti spomladi. Če se pokosi ali cvetove potrga, požene nove cvetove in lahko cveti tudi v jeseni.

Če se mu liste poreže tako, da se ne poškoduje srčike, požene nove liste in nove nastavke za cvet. Ob idealnih pogojih ( vlaga, temperatura med 20 in 30 st. C, kvalitetna zemlja) poženejo novi listi zelo hitro ( 1 cm/ dan) tako, da lahko režemo solatne liste v sezoni 1-2 mesečno. Vsakokrat pa moramo odstranjevati razvijajoča cvetna stebla. Rast se upočasni s krajšanjem dneva in z padanjem temperatur. Popolnoma se ustavi , ko pade temperatura pod 2 stopinji C. Pri 5 st. pod ničlo pa listi zmrznejo in odmrejo.

3.Koristni in uporabni deli regrata

Zeleni listi se režejo in uporabljajo predvsem v prehrani za solate in za zelenjavne juhe. Prav tako se lahko zmiksajo za zeliščne napitke.

Cvetovi se obirajo in uporabljajo za proizvodnjo naravnih barvil. V domači rabi pa za proizvodnjo znanega alkoholnega napitka, poznanega pod imenom regratovo vino.

Korenine, ki se izkopavajo v jeseni ali zgodaj spomladi, so najbolj priznane v zdravilstvu. Iz posušenih korenin se kuhajo čaji ( močan diuretik, antiseptik) ali pa se zmlete v prah prodajajo kot prehrambeni dodatek. Pražene korenine se uporabljajo kot kavin nadomestek za brez kofeinsko kavo.

Nekaj proizvodov:

Regratov alkoholni napitek, dobljen z maceracijo regratovih lučk ( cvetovi v sladkorni raztopini vrejo z dodatkom kvasovk).

Krauter Max, 14% alkohola, cena 40 Evro/ 100 ml.

Čaj regratove korenine 6,16 evra/ 50 g

Regratova tinktura 5,50 evra/50 ml

Regratova korenina v prahu 12 evro/100 g

Sestava regrata

Regrat ima v primerjavi z drugimi solatnicami bistven višjo hranljivo vrednost ( radič 69 KJ/100g, regrat 206) bistveno več železa in kalcija ( prekaša celo špinačo), več C vitamina, vlaknin, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitamina B1 in B2, flavina in še kaj. Po sestavi prekaša v smislu zdrave prehrane vse solatnice.

4. Gojen je regrata

4.1. Zemlja

Regrat ima rad bogato humusno zemljo in se pred sajenjem ne gnoji s hlevskim gnojem. Zorana, dvakrat pobranana zemlja se obogati z umetnim gnojilom amonijev nitrat, vendar le tretjino potrebne količine za solatnice ( do 300 kg/ ha). V času setve, kaljenja in rasti naj bo zemlja vlažna z možnostjo zalivanja ali namakanja. Zemlja naj bo rahlo kisla

pH 6-7. Rastlina z razvitim koreninskim sistemom preživi tudi sušno obdobje. Regrat lahko gojimo na prostem, pod folijo, v tunelu ali v rastlinjaku.

4.2 Seme in sajenje

Seme lahko kupimo v semenarni Ljubljana ali pa ga sami naberemo z trganjem razvitih lučk. Ena lučka vsebuje več kot 100 semen. Posušeno seme lahko skladiščimo več mesecev. Kaljivost je hitra. Po sejanju zrastejo prve rastlinice v 20 dneh. Poleti, ko so višje temperature pa v petnajstih. Od setve do prve žetve traja 7-8 mesecev

4.3 Pridelovanje

Regrat sadimo v izkopane jarke 6 cm narazen. Jarki so oddaljeni drug od drugega 40 cm, da je mogoč pristop pri obdelavi in pobiranju. Regrat lahko tudi sejemo, s tem da je seme pokrito z 0,3-0,5 cm debelo plastjo zemlje. V času kaljenja in rasti je potrebno zalivanje.

Lahko pa regrat posejemo v toplo gredo in sicer 3 g semena / m2. Pričakujemo lahko 700-1000 sadik.

Pri gojenju (posajanju, flancanju ) zasledujemo razmak 5 cm med sadikami in 40 cm med vrstami. Torej okoli 40 sadik / m2.

Rastline ne potrebujejo nobene fitofarmacevtske pomoči, saj so odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi močne grenčice niso privlačne niti za polže, niti za voluharje. Priporočljivo je odstranjevanje drugega plevela z puljenjem ali okopavanjem . Ker je iskan na trgu bel, v prst zakopan regrat, priporočam obsipavanje. Baje je takšen tudi manj grenak. Pridelovalci si pomagajo pred rezanjem pridelka z beljenjem tako, da regrat zastrejo kakšen teden prej s črno folijo.

Pri rezanju listov je treba paziti, da ne poškodujemo srčike, da ne zaustavimo hitrost obraščanja rastline. Sejanje v začetku poletja že omogoča spomladi, ko je povpraševanje po regratu največje in ko cena krepko preseže 10 evro/ kg že prvo žetev. Potem lahko mesečno pobiramo na novo zrasle liste. V poletnih mesecih skoraj vsaka fva do tri tedne, ko je dan daljši, temperature visoke. Dnevno zraste jo listi do 1 cm. Ves čas pa moramo odstranjevati ( trgati) cvetne nastavke, da ne pride do razvoja semen, saj se takrat upočasni rast rastline. Z razvojem cveta in ko dosežejo listi dolžino dobrih 20 cm, se pri tej vrsti regrata ustavi rast. Menim, da bi v primeru dobrih pogojev ( rodovitna prst, dovolj vlage) lahko letno poželi regrat vsaj 10 krat. Sam sem dosegal 15-17 g regratovih listov na sadiko ob žetvi. Za grob izračun je potrebno izhajati iz dejstva, da je prirastek teže na m2 pri regratu 2-3 manjši, kot pri endiviji ali radiču. Vendar je pri regratu letno deset žetev in je sam pridelek bistveno bolj voluminozen. Primerljiv je kvečjemu z motovilcem.

Dve leti stare korenine se že lahko izkopavajo ali zorjejo, Segajo do 25 cm globoko v zemljo. Korenine oćistimo zemlje, odstranimo zelene dele in jih opremo, Za čaje jih narežemo vzdolžno v večje kose , da ne izgubimo preveč mlečka in sušimo pri 40 st. C.

Korenine morajo biti suhe in jih hranimo v papirnatih vrečah ali lesenih zabojih. Korenine, ki jih bomo predelali ( zmleli) v prah kot prehrambeni dodatek ali pa uporabili za praženje ( 100 st.C) kot nadomestek za kavo, narežemo na manjše kose. Teža korenine je 3-25 g. Literatura navaja pridelek korenin 3,8 t/ha ali celo 10 t/ ha, odvisno pač od vrste regrata in načina vzgoje.

5.Ekonomika

Prodaja regratovih listov

gostota sadik: 40 sadik/ m2

Pridelek ob žetvi 17 g/ sadiko

Število žetev 10

Letni pridelek: 40×10X17= 6800 g* 6,8 kg

Povprečna tržna cena ( ocenjena, ker ga v poletnih mesecih ni na policah) je primerljiva z motovilcem. Spomladi je cena preko 10 evrov/ kg , čeprav se lahko regrat uživa tudi v solati skozi celo leto. Ker je regrat lahek, voluminozen , volumsko 1kg regrata zgleda tri krat več kot druge solatnice.

Ocenjena cena 7 evro/ kg

Donos: 6,8 kg X 7 evro= 47,6 evro/ m2 ali 4760 evro/ar ali 476.00/ ha.

Pri stroških pridelave ne rabimo nobenih kemijskih zaščitnih sredstev tako, da je strošek le zemlja, delo in voda za zalivanje.

Prodaja korenin

Vzemimo letni pridelek 4000 kg korenin / ha. Torej 400 g/m2

Če je cena korenin 6 evro/ 50 g , oziroma 120/ kg in mi to ceno več kot prepolovimo, dobimo 50 evro/ kg.

Donos korenin je torej 20 evro/ m2 ali 200.000/ha.

Skupni donos:

47,6 evro ( zelenjava) + 20 evro/m2 ( korenine) = 67,6 euro/ m2 ali 676.000 euro/ ha.

Zaključek

Gojenje regrata , prosto ali v rastlinjakih je lahko donosen posel, saj na našem trgu ni resne predelave, medtem ko potrošniki poznajo zdravilne učinke prve spomladanske solate. Rastlina zahteva le rodovitno zemljo in občasno zalivanje. Ni potrebno nobene fitofarmacevtske zaščite. Še rdeči polži ga ne napadajo. Seveda pa je potrebno najti trg oz. Prodajne poti tako za regrat, kot tudi za posušene korenine. Najenostavnejše je pridobiti nekaj porabnikov ( menze, hoteli, šole…) za zelenjavo in korenine plasirati v trgovine s prehrambenimi izdelki ali internetno prodajo.

Gojenje je nezahtevno, podobno gojenju tržaškega solatnika.

Dokler je proizvodnja le tržna niša, je zaslužek precejšen in sicer dobrih 60 evrov/ m2 letno. Torej na 1 aru ( 100 2), kar je pravzaprav manjši vrt, je lahko letni zaslužek 6000 evrov

  • Share/Bookmark