Vnosi v kategoriji 'Inovacije' ↓

6. PREOBJEDA ( Aconitum napellus L.)

Preobjeda ( posebno repasta) je najbolj strupena rastlina Evrope. Poznali so jo že stari

narodi, saj naj bi z njo naredil samomor Aristotelj. Pinij jo je imenoval »vegetativni arzen«. Uporabljali so jo za zastrupljanje volkov in lisic, za zastrupljanje puščic ter za zastrupljanje vodnjakov nasprotnikom.

Gre za rastlino visoko okli 1 m iz rodu čeladnic. V zemlji ima korenino, ki je razdeljena v dva dela. Listi so pecljati, na zgornji strani temno zeleni, na spodnji svetlo zeleni, peterodelni, dlanasti. Steblo je golo in redko dlakavo. Na zgornjem delu se razvije bogato socvetje, največkrat modre ali vijolične barve. Obstajajo tudi druge barve, kot so rumena, bela, rdečkasta. Cvete od junija do avgusta. Zaradi lepih cvetov je preobjeda tudi okrasna rastlina v vrtovih in parkih.

Celotna rastlina je strupena. Največ strupa je v korenini. Korenine vsebujejo okoli 0,2 % akonitina.

Vanj in okus: Literatura navaja, da je brez vonja. Okus pa naj ne isprobavamo. Druga pa govori o zopernem vonju in pekočem okusu. Sam okusa nisem preverjal. Vonja moj nos ni zaznal.

Sestava: akonitin,mezakonitin, napelin, hipokonitin…

Akonitin je zelo močan strup. Čist je bledo rumena trdna snov, tališče je 204 st.C. V vodi je slabo topen (0,3 mg/ ml) , bolje je v alkoholu ( 35 mg/ ml). Zato se iz korenin pripravlja alkoholna tinktura. LD 50 je za miši 0,1 mg/kg , za žabe 0,57 mg/kg in za priče 0,066 mg/kg. O smrtni dozi za človeka so različni podatki. Literatura navaja , da je smrtna doza 3-6 mg, oziroma 1 g korenine, kar v celoti ne drži, saj korenina vsebuje le 0,2 % akonitina. LD50 se ne določa na ljudeh in zato ti podatki niso na voljo. Iz kitajskih virov navajajo, da je sigurna smrtna doza 28 mg/ kg, kar seveda pomeni pri človeku s 70 kg slabih 200 mg strupa.

Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je preobjeda zelo strupena.

Znaki zastrupitve pri zaužitju: pekoča usta.žeja, izguba okusa, občutek mrazu, bruhanje, driske, mišični krči, paraliza dihalnih organov, zastoj srca, smrt. Znaki zastrupitve se pokažejo hitro ( do 1 ure).. Pri zaužitju 40 ml tinkture nastopi smrt v 6 urah.

Prva pomoč: Uživanje lesnega oglja, bruhanje, pitje tekočine, zdravniška pomoč.

V zdravilstvu se uporablja tinktura predvsem za lajšanje bolečin pri putiki, revmi, išijasu, pri akutni sklepni revmi.

V medicino pa še za zdravljenje aken, srca, živčevja. Post stresnega stanja, občutka strahu, strah pred smrtjo…

V homeopatiji se dela z visokim razredčenjem alkoholne tinkture ( A. Vogel ).

Ker nisem našel v prirodi divjo preobjedo, sem naročil v Arboretumu mlade sadike kot okrasne rastline. Nasadil sem jih na dvorišče, eno mladiko pa sem žrtvoval za poskus. Dvojno korenino ( pri mladiki, dolgi 10 cm korenina ni velika, morda 1-2 g) sem narezal in namočil za 1 uro v alkohol. V alkohol sem dodal sladkor in vsebino z narezanimi koreninami naliv v podstavek cvetličnega korita in to vabo nastavil v travo. Zaradi nevarnosti zastrupitve mačk sem jo pokril z zabojčkom od sadja.

Polže je vaba privabila in zjutraj je bil v koritu pravi pomor polžev. Očitno mogoč vonj ne moti polžev. Tudi korenina ni zopernega okusa, saj so do jutra požrli tudi koščke korenine in ne le strupeno sladico.

Dejansko preobjeda deluje. Indijanci bi rekli, da je močna »medicina«.

Od preskušenih strupenih rastlin je preobjeda najbolj učinkovita pri zatiranju polžev. Zato sem jo nasadil , da bo vedno pri roki. Učinkovit je tudi pikasti mišjak, vendar ga moraš znati najti v naravi.

Še vedno mi je najbolj všeč uporaba rdeče mušnice, ki že sama privablja polže, brez vsake priprave vabe. Učinkoviti bi bili tudi koščki posušene gobe, ki jo bi pred uporabo namočil v vodi in jo raztresel po vrtu. Pa še nevarnosti ni, da bi zastrupil sosedove mačke ali pri nespretnem delu sebe. Goba je bolj halucinogena, kot strupena. Vendar pa nismo vsi gobarji. Letos rastejo zelo slabe.

Preobjeda, nasajena kot okrasna rastlina, je vedno na razpolago. Izpulimo bilko,nareženo korenino, jo namočimo v alkohol, dodamo sladkor in že je pripravljena zadnja pojedina za rdeče polže.

  • Share/Bookmark

4. Jesenski podlesek ( Colchicum autumnale L.)

Podlesek cvete jeseni iz 10 do 20 cm v zemljo vkopanega čebulastega gomolja. Iz kratkega peclja, ki je skrit v njem, poganjajo 1 do 3 vijolično rdeči cvetovi. Dno cvetnega plaščka je dolga cev, ki se ob vrhu razdeli na šest 3 do 4, največ 6 cm dolgih ter 6 do 15 mm širokih podolgasto ovalnih cvetnih listov. Snop cvetov objema ob njihovem cevastem dnu nožnica iz dveh luskastih listov. Od gomolja do vrha meri cvetni plašček 12 do 18 cm.[

Sicer oplojena plodnica, ki je skrita v gomolju, prezimi. Spomladi se ob dozorevanju dvigne iz tal, obdaja jo 3 do 8 dolgih, ozkih, suličastih pa celorobih ter mesnatih do 35 cm dolgih listov. Iz plodnice se razvije glavica, ki razpade v 3 do 5 cm dolge, jajčaste in kožnate mešičke; vsak ima kakih 60 do 80 okroglastih, rjavkastih semen s hrapavo površino.

Gomolji so debeli, mesnati, pokrivajo jih luskasti listi; to so ostanki listnih nožnic iz prejšnjega leta. Ko gomolj odmre, se iz popka ob njem razvije nov gomolj: tako je torej podlesek trajnica. Ker pa dozori njegov plod spomladi, cvete pa jeseni, ima latinsko ime filius ante patrem, kar pomeni »sin (se rodi) pred očetom«.

V podleskovem semenu so do zdaj odkrili okrog 20 alkaloidov (0,5 – 1 %). Bolj natančno gre za tropolonske alkaloide, med katerimi so predvsem pomembni kolhicin, demekolcin in kolhikozid

Strupen je kolhicin, ki že v malih količinah uničuje stene malih kapilar, kar povzroča krvavitve. Največ strupa je v semenu ( do 0,8%), nato v gomolju ( do 0,6% medtem ko ga je v listih manj. Smrt lahko povzroči že 5.10 g semena ali 60 g listja. LD50 je za otroka 0,8 mg/kg. Izoliran kolhicin je bledo rumen prah, ki na zraku potemni. Je termostabilen in zato rastlina s sušenjem ne izgubi strupenosti. V vodi je slabo topen. Dobro se topi v alkoholu in drugih organskih topilih. Zato se iz jesenskega podleska ne kuha čajev, pač pa se delajo alkoholne tinkture.

Jesenski podlesek je brez vonja, vendar pekočega in ogabnega okusa.

Znaki zastrupitve: V grlu peče in praska, slabost, driska, bruhanje, krvave driske, kri v urinu, in na kocu paraliza centa za dihanje in smrt.

Za zdravljenje se uporablja alkoholna tinktura za zdravljenje revmatskih obolenj, putike in sredstvo proti zaprtju in parazitom. Moderna medicina proučuje uporabo kolhicina v borbi proti raku ( citostatik) in za zdravljenje kožnih bolezni. Vendar naj ne bi mazali več kot 3-5 % kožne površine zaradi nevarnosti zastrupitve z absorpcijo strupa preko kože ( Vojno medicinski inštitut v Beogradu).

Ker so Stari Grki imenovali jesenski podlesek rastlinski arzen, sem v borbi s polži pričakoval uspeh.

Nastavil sem tri vrste vabe:

Sveže steblo in cvet. Polži se ga ne dotaknejo.

Zmečkane in narezane korenine. Polži jo ne žrejo.

Alkoholna tinktura iz korenin ( sezono semena sem že zamudil) z dodanim sladkorje in briketi. Do vabe je prišlo nekaj polžev in se na njej tudi zadrževali. Koliko so užili strupa, težko presodim. Vendar pa zjutraj nisem našel nobenega, ki bi poginil.

Spomladanski podlesek, ta rastlinski arzen, ni učinkovit v borbi s polži. Niti jih ne odganja, niti privablja.

  • Share/Bookmark

Polži in strupene rastline – uvod

V lanskem letu sem preiskusil rdečo mušnico kot sredstvo za zatiranje rdečih polžev. Uspeh je bil presenetljiv, o čemer sem pisal na tem blogu. Ker pa nismo vsi gobarji in nas prijatelji nezaupljivo gledajo, ko jih prosimo, da naj med gobarjenjem pobirajo tudi rdeče mušnice ( goba je halucinogena), sem se odločil, da poskusim strupene rastline v borbi proti tej rdeči slinasti golazni.

Uporabil sem naslednje rastline:

pikasti mišjek ( Conium maculatum L )

tisa ( Taxsus baccataL )

orlova praprot ( Pteridium aquilinum )

jesenski podlesek ( Colchicum autumnale L )

cesarski tulipan ( Fritillaria imperialis )

preobjeda ( Aconitum napellus L )

Želel sem uporabiti tudi belo čemeriko in veliko trobeliko, vendar ju žal ne znam najti v prirodi. Za vabo sem uporabil alkoholno tinkturo korenine z dodatkom sladkorja, svežo korenino, če so bili gomolji ( podlesek, tulipan) in svežo rastlino. Vabo sem nalil v podstavek cvetličnega korita in pokril vabo z zabojčkom za sadje, da sem preprečil dostop do vabe drugim sprehajalcem ( mačke, psi ). Ponoči sem ob baterijski svetilki pogledal število obiskovalcev in zjutraj preštel mrtve. Tako sem lahko ocenjeval učinkovitost strupa na polže.

Na splošno so na strupe, ki so nevarni za sesalce, mrzlokrvne živali bolj odporne. Letalne doze LD npr LD50 so količine strupa v mg na kg telesne teže, od katerih umre zaradi zastrupitve 50 % zastrupljenih primerkov. Za živali literatura navaja LD50 , medtem ko za človeka le LD, to je doza, kjer se že pojavijo prvi znaki zastrupitve. Običajno so potrebne količine za smrt vsaj tri krat višje. Literatura govori tudi o načinu doziranja. Najhitrejši učinki so pri vbrizganju strupa v žilo in najpočasnejše gre pri absorpciji skozi kožo. Zato je pri zunanji uporabi strupenih rastlin pomembno, kakšno površino kože obdelujemo. Strokovna literatura pri uporabi jesenskega podleska priporoča največ 5 % kožne površine.

Večina rastlinskih strupov je delno topna v vodi. Odlično pa so topni v alkoholu. Zato so alkoholne tinkture bolj učinkovite kot prilivi z vročo vodo.

V nadaljevanju bom predstavil testirane strupene rastline, ki so tudi poznane kot zdravilne rastline predvsem pri močnih artrozah, artritisu, putiki, kožnim boleznim ( tudi luskavico). Nekatere so uporabili kot zdravilo proti raku ( Kneip), nekatere se še danes testira kot citostatike.

Ker gre za strupene rastline, ki so tudi človeku nevarne ( posebno preobjeda, pikasti mišjek, velika trobelika, bela čemerika) , priporočam previdnost. Pri rezanju gomoljev uporabite rokavice za gospodinjska dela. Priprava tinktur naj bo ločena od gospodinjstva ( v drvarnici, kleti, garaži). Tinkture označite poleg običajnega ( ime rastline, topilo, datum, čas in kraj nabiranja) tudi z znakom »strup« in jih shranjujte daleč od dosega otrok.

Priporočam, da se pred nabiranjem in predelavo strupenih rastlin ponovno preberete poglavja o znakih zastrupitve in o prvi pomoči.

  • Share/Bookmark

Natresk – domača aloa vera

Natresk ( Sempervivum tectorum L ) je v ljudskem zdravilstvu poznana predvsem kot rastlina, katere sok lajša bolečine v ušesih, odstranjuje bradavice in kurja očesa, pospešuje celjenje ran in podobno. Je skromna rastlina, debelolistna v dveh variantah; rdečkasta, s tanjšimi listi in zelena, z debelimi mesnatimi. V zdravilstvu se ne dela razlike, le zelena daje več soka in je zaradi debeline listov bolj primerna za polaganje rezin na rano. Sam sem poskusil natresk pri zdravljenju luskavice tudi v kombinaciji s krvavim mlečkom ( ki zavira rast celic- mitoza). Rezultat je v mejah pričakovanja. Luskavico nisem pozdravil, pač pa jo obvladujem brez zdravniške pomoči. Kadar se koža preveč odebeli, nanesem čez noč s pomočjo porulita narezane lističe natreska, ki povzroča, da odmrle celice odstopajo od tkiva in se potem lepo z drgnjenjem odluščijo od kože.

Polaganje na bradavice in starostne pege pri meni ni dalo pričakovanih uspehov.

Učinkovit pa je obliž natreska pri pikih žuželk ali opeklinah od soka velikega dežna.

List natreska je osvežilen, sočen, kiselkastega okusa in je primeren za uživanje.

Raziskave so potrdile, da deluje zaviralno na streptokoke in dejansko zdravi okužene rane, kar je v praksi tudi potrjeno. Poročila o uspehih pri zdravljenju raka ( posebno Kneip) in novejše raziskave o zdravljenju raka na materničnem vratu so sicer obetavne, vendar preuranjene.

Sam sem poskusil tudi inkovski recept ( Kraljevi zapiski Inke) za zdravljenje poškodovanih oči. Sam sem zaradi močnega vnetja oči dal na veke prežvečeni natresk čez noč in zjutraj je bil pogled bister, brez motnosti nakopičenega gnoja. Nepredelan natresk nisem uporabil, saj sok deluje močno na kožo in morda tudi na občutljivo oko.

Pravzaprav natresk deluje podobno kot aloa vera, le da ni tako tržno prepoznaven. Iz njega lahko ravno tako pripravljate kreme, tinkture, celo gel iz soka, če mu dodate zgostilo ( sam uporabljam CMC- karboksi metil celulozo).

Obloge odlično pomagajo pri opeklinah, ki jih povzroča veliki dežen.

Ker trenutno raziskujem učinek strupenih rastlin na rdeče polže, sem iskal veliko trobeliko in pikasti mišjak. Ker je teh rastlin, ki so podobne divjemu peteršilju, kar nekaj , sem skušal identificirati veliko trobeliko po odebeljeni prekatni korenini. Če nisi botanik, je z opisov težko z gotovostjo prepoznati rastlino, še posebno, če značilnosti ne izstopajo tudi za nepoznavalca. Za pikasti mišjak je opisana značilnost rahel vonj po mišjem urinu. Kdo od mestnih ljudi pozna vonj mišjega urina? No, pa sem se lotil visoke rastline ( 2 m), ki bi bila lahko trobelika ali mišjak tako, da sem izkopal korenino. Pri tem se je odtrgal list . Pri kopanju sem se z golo podlaktjo dotaknil listnega štrclja. Nobene bolečine, le zvečer kljub umivanju rok, sem opazil rdeče sledi, ki so se naslednji dan poglobile in delovale kot opekline ali razjede. Na rane sem dva dni ( čez noč) polagal natresk. Proces razjedanja se je ustavil. Drobne razjede so izginile. Le glavna je pustila rdečo sled na koži še vsaj dva tedna. Pri velikem , še posebno pri orjaškem dežnu je potrebna posebna previdnost. Sok je zelo agresiven. Od vseh podobnih rastlin se ga najlažje prepozna po velikih listih, ki so izrazito veliki na spodnjem delu votlega stebla. Listi so podobni listom kumare, buče., le bolj razvejani. Veliki so lahko več deset centimetrov in to posamezni list. Literatura pri opisih listov dostikrat govori o velikosti listne veje in ne o posameznih listih. Pri mišjaku so lahko spodnje veje tudi polmeterske, vendar posamezni listi ne prekoračijo velikosti desetih centimetrov.

  • Share/Bookmark

Koprivino vino – alkoholni napitek iz koprive

Iz lekarne Strica Marča

Po ideji za regratovo vino, ko se cvetove prekuha v vodi , doda sladkor in kvas, ter se vsebina prepusti alkoholnemu vretju, sem poskušal pripraviti koprivin alkoholni napitek.

Običajno se koprive namaka v alkoholu v stilu » travarice« ali pa se jih namoči v vinu. Takrat govorimo o koprivinem vinu. V svojem poskusu sem izhajal iz kopriive in slafkorja, z desetdnevnim alkoholnim vrenjem na » drožah« , kar se uporablja tudi v vinarstvu pri pridobivanju rdečih ali oranžnih vin. Vinarji govorijo o maceraciji.

Recept.

Nabral sem dobrih 300 g svežih, zdravih kopriv in jih najprej opral v vodi. Narezal sem jih na manjše dele in jih s paličnim mešalnikom zmiksal na male koške. Za to opravilo bi bila odlična mesoreznica. Miksal sem z malim dodatkom vode. Vsebino sem zlil v petlitersko posodo, dopolnil z vodo do skupne vsebine 1,5 litra. Dodal sem raztopljen kvas ( pol vrečke za peko kruha na kruhomatu) in dobro premešal. Še prej sem dodal cca 300 g sladkorja. Skušal sem z dodatkom sladkorja simulirati mošt, saj deluje sladkor tudi kot konzervans, ki preprečuje značilno gnitje kopriv. Posodo sem pokril z servetom, da preprečim padanje prahu in drugih nečistoč. Za samo vrenje je zaželjen temnejši prostor, konstantne temperature. Vsebino sem dvakrat dnevno premešal. Že po dveh dneh sem zaznal značilen vonj alkoholnega vretja in obletavanje vinskih mušic. Značilnega vonja gnitja kopriv nisem zaznal. Po desetih dnevih sem vsebino precedil in stisnil skozi platno. Dobil sem rumeno zelenkasto vsebino, podobno jabolčniku. Nalil sem jo v plastenko in počakal dan ali dva, da se zbistri. Ostanki koprive niso kazali znakov gnitja.

Dobljen napitek je podoben temnejšemu jabolčniku. Tudi okus je podoben jabolčniku ali hruškovcu, ki so ga včasih na kmetih stiskali iz tepk. V okusu se zazna trpkost in značilnost koprive. Ocenjujem , da je kar precej močan in da vsebuje alkohola preko 12 %.

Mislim, da bi na takšen način lahko predelali marsikatero zdravilno zelišče. Dolg čas maceracije ( 10 dni) je dovolj, da se izlužijo vodotopne snovi in istočasno alkoholno vrenje tudi priložnost, da se pijača navzame tudi alkoholno topne komponente zelišča. Kot vam je poznano, je že dvodnevno namakanje koprive v vodi dovolj za pripravek sredstva za zatiranje uši ali za zeleno gnojenje.

Napitek je še vedno stabilen . Vsak dan naredim požirek ali dva.

  • Share/Bookmark

Strokovna odgovornost-pogoj demokratičnega odločanja

Danes govorimo o korupciji. Šlager sezone. Otroci politikov bi morali biti brez služb, saj jim jih neposredno ali posredno zrihtajo vplivni starši. Včasih so cele družine delale v eni tovarni ( družbeni). V tujini so cele generacije policistov in vojakov, uradnikov in diplomatov, kjer so službe že skoraj dedne, pa nihče ne govori o korupciji. KPK je korupcijo tako podružabila, da je danes že vsak deležnik osumljen sistemske korupcije.

Plagiatorstvo diplom je potihnilo in je bilo aktualno le za politični obračun. Sestavili so računalniški program za odkrivanje plagiatorstva, ki pa ni ustavil prepisovalcev in plačljivih diplom, le cena se je malo povišala, ker bolj temeljito premetavanje stavkov zahteva malo več časa. Za enega mentorja in člana izpitne komisije ne vem, ki bi ga poklicali na odgovornost in mu morda odvzeli profesuro ali vsaj mentorstvo ( ki je plačano), saj so to ljudje, ki so na braniku strokovnosti.

V bistvu je pri nas ključni problem strokovne odgovornosti., saj stroka daje svoja soglasja za elaborate, ocene, recenzije , diplome… po liniji najmanjšega napora za ustrezno plačilo.

Vzemimo primer vodovoda na kliničnem centru. Nekdo je izdelal projekt za vodovod, nekdo je podpisal recenzijo. Dejstvo pa je, da tisti ni vedel, da tako razvejano omrežje ni mogoče razkužiti s toplo vodo v primeru npr. legionele v enem mahu in da bi moral predvideti deratizacijo etapno po etažah, po nadstropjih, z vgradnjo ventilov. Prav tako bi tisti, ki je svetoval dezinfekcijo s aktivnim klorom, moral vedeti, da gre za železne cevi, ki niso odporne na klor. Pa nič.

Poglejmo primer TEŠ 6. Od investicijskega elaborata, ki so ga pripravili strokovnjaki, je cena narasla od 600 miljonov na 1,4 miljarde. Pa to še ni konec.

Politik, bankir bereta elaborat. Verjameta ali ne verjameta stroki. Vmes prisluškujeta prišepetalcem, ki zaradi lokalnih ali drugi bolj prozaičnih interesov suflirajo svoje mnenje.

Danes imamo Inženirsko zdornico, Zbornico sodnih izvedencev, Stanovsko združenje cenilcev, Društvo inženirjev in tehnikov, društvo energetikov in še bi se našlo. Pa nihče ne spregovori niti besede o moralni in predvsem strokovni primernosti dokumentov, ki so pripeljali do strokovnih in finanćnih kolapsov.

Prav na primeru TEŠ 6 je lepa priložnost, da poišče stroka tudi strokovno odgovornost za napisane elaborate.

Že dolgo velja v bančništvu podobna situacija. Napišeš ivesticijski elaborat in zaprosiš za kredit. Bančni uslužbenci preigravajo številke. O realnosti imputa

pa bankirji poslušajo prišepetovalce. Vsak bedak že ve, da z elaboratom, ki bo prinašal pod 10 % dobička, ne hodi pred bankirja. Vsi smo se naučili postaviti Potemkimovo vas, Če neznamo sami, najamemo „zidarje“ z ugledom in referencam.

Od bankirja bi pričakoval, da bo najel strokovnjaka iz konkretnega področja in ga zaprosil za recenzijo. In od recenzenta pričakujem, da bodo vsaj vstopni podatki o tržnih možnostih, konkurenci, prodajnih cenah, cenah vstopnih surovin držali.

Kaj bi lahko storil poslanec v primeru TEŠ 6? Zeleni so proti projektu, ker gre za fosilno ogljikovo kurivo , emisijo toplogrednih plinov in splošno histerijo segrevanja ozračja. Na drugi strani pa je tradicija, zahteva lokalne skupnosti, delovna mesta, zaloge premoga, elektrićna samozadostnost. Pošten poslanec bi zahteval strokovno oceno o zalogah premoga, o stroških investicije, projekcijo cen električne energije v EU v naslednjih 10 letih, lastno ceno pridobljene energije.

Ko bi imel te podatke na mizi, bi se lahko odločal brez prišepetalcev.

Zato je za pošteno odločanje nujno zagotoviti strokovno odgovornost do te mere, da bodo podatki in ocene strokovno korektni.

Dokler ne bo dosežen ta osnovni pogoj, bodo lahko koruptivni priskledniki po mili volji polnili malhe in do takrat se bo lahko politična odgovornost vlade in poslancev ugotavljala le za potrebe političnih tekmecov.

Zadnji čas je, da se da stroki veljava in odgovornost. Brez političnega pritiska se ne bo zgodilo nič. Vplivni v strokovnih združenjih veselo“ služijo“ z elaborati, recenzijami, strokovnimi ocenami za naročnike z debelo denarnico, In to brez tveganja, da bi izgubili strokovne pozicije ali vsaj dobro ime. Izvedenska mnenja se kar po tekočen traku vrtijo okoli istih imen.

Brez strokovne odgovornosti je vsako priseganje na stroko prazno delo .

  • Share/Bookmark

Evropa-stara dama se duši v lastni pajčevini

Zopet velik korak naprej. Energetske izkaznice bodo stale lastnike stanovanjskih objektov nekaj sto evrov zato, ker smo zapisali takšno direktivo. Stare hiše z ostarelimi stanovalci bodo imele dokaz, da so energetsko potratne ( kar tako že vemo), da rabijo vsaj izolacisko fasado in novo stavbno pohištvo.

Stanovalci pa niti za preživetje nimajo. Ekološke subvencije pa lahko dobi le tisti, ki je dovolj premožen, da dobi in plača strokovnjake, ustrezne izvajalce s papirji. Torej se ravna po božji pravici: Doda se tistemu, ki že ima in ki bi projekt sanacije realiziral tudi brez državne pomoči.

Bo pa seveda to dober posel za firme, ki si bodo „zrihtala“ pooblastila.

Velik korak je strojen tudi pri računovodjih. Dobili bodo zbornico s svojo oligarhijo in svojo članarino. Še malo, pa ne bo smel narediti bilance nihče brez ustrezne licence. Dodaten žebelj v krsto začetnim podjetnikom in samozaposlenim.

V gnilih časih socializma je lahko podpisal in vodil projekt le tisti, ki je imel strokovni izpit. Ti časi so mimo. Danes mora biti član inženirske zbornice in zato plačevati mastno članarino.

Podobna je zgodba s sodnimi cenilci.

Zdravnik ne sme zdraviti. Če ni član zdravniške zdornice.

Do podobne ideje je prišla mati Katerine Kresal. Hotela je ustanoviti fizioterapevtsko zbornico. Ni ji uspelo, saj ji slovenska glasna javnost ni privoščila uspeha. Danes jo ustanavljajo drugi.

Vse te asociacije postajajo obveznost, ki pravzaprav dušijo kreativnost in utrjujejo fevd obstoječi garnituri. Nikoli nisem zasledil analize, ki bi iskale korelacije med gospodarsko uspešnostjo in normativizmom v primerjavi ZDA – Evropa. Premlevajo se teorije protestanske etike, življenskega optimizma , jamranja in napihovanja, pa čeprav vemo, da so ZDA uspešne ob optimizmu in naivnem samopoveičevanjem ter na drugi strani da je uspešna tudi Finska z najbolj introvertiranim prebivalstvom.

V sferi normativizma je še veliko poslovnih priložnosti:

Vsi, ki niso priklopljeni na mestno kanalizacijo, bodo morali imeti lastne čistilne naprave. Kontrola in čiščenje bo podoben posel kot dimnikarstvo. Odlok je že v veljavi. Podjetniki se že pripravljajo na nov posel.

Vsak, ki vozi avto, se naj obvezno vključi v AMZS. Seveda, kot vedno, zaradi širšega družbenega interesa, kot so prometna varnost, pomoč na cesti, izobraževanje in podobno. Zraven pa priložimo statistiko slabe prometne varnosti.

Vsak potrošnik naj bo član Zveze potrošnikov, predvsem zaradi zaščite naših državljanov pred trgovskimi plenilci .

Vsak državlajn, ki želi delati v javni upravi, naj bo član Zveze za ohranjanje vrednot slovenskega osamosvajanja. Tu je zaenkrat tehnični problem, ker obstojata v zametku dve zvezi (projanševa in ona druga iz vrst TO in policije).

  • Share/Bookmark

Parni sokovnik za zeliščarje

V šestdesetih letih prejšnega stoletja so bili moderni sokovniki tovarne EMO. V spodnjo posodo se je nalila voda, v perforiran aluminijasti vložek dalo sadje ali jagodičevje, pokrilo in segrevalo vodo na kuhalniku. Ko je voda zavrela, je nastala vroča para pronicala skozi naloženo sadje. Pri temperaturi nekje med 80 in 90 stopinjami C so popokale celične membrane in sprostil se je sok, ki je po cevki odtekal v pripravljeno steklenico. Za razliko od navadnega stiskanja na stiskalnici ali na ožemalniku je ta sok segret ( pasteriliziran) in popolnoma bister brez primesi delcev rastline. Seveda lahko del vitaminov termično razpade, vendar je obstojnost soka bistveno daljša od običajno pridobljenega.

Izkoriski so različni, odvisno od sočnosti rastline. Pred nekaj dnevi sem na ta način sočil grozdje iz latnika. Že rahlo ovenele jagode z visoko vsebnostjo sladkorja sem iz 4 kg dobil slabe 3 litre soka. Kašast ostanek se lahko mirne duše predela v marmelado ali zavrže.

Poskusil sem sočiti tudi koprive. V tem času je težko nabrati lepe, zdrave, sočne koprive. 800 g kopriv je dalo cca 150 ml temnozelenega, popolnoma bistrega soka. Ta sok pomalem srkam in po 10 dnevih pri sobni temperaturi še nima znakov gnitja. Problem koprivinega soka je predvsem v trajnosti, saj že po 24 urah prične gniti. Ta problem rešujejo z dodatki konzervansov ali pa z predoziranjem C vitamina v prahu, saj tudi ta deluje kot konzervans. Pri parnem sokovniku je zaradi pasterilizacije in zaradi odsotnosti delcev rastline ta problem rešen brez dodane kemije.

Na podoben način se lahko sočijo tudi druge rastline.

Posebno je zanimiv parni sokovnik, pri katerem gre v bistvu za nekakšno destilacijo z vodno paro, za sočenje aromatičnih rastlin. Tako bi lahko obdelovali smrekove iglice, sivko, timjan, rožmarin, cvetove vrtnic in drugih dišečih rastlin. V nastalem soku so ostanki eteričnih olj, Ponavadi se v sok doda žlico kuhinjske soli, premeša in prelije v merilni cilinder ( merilni valj), torej v dolgo in ozko prosojno posodo, da se lahko na vrhu izločijo oljne komponente. Te odlijemo v temno stekleničko in jo dobro zapremo. Tako imamo domača eterična olja ( smrekovo olje, rožmarinovo, sivkino in eterična olja želenih cvetlic).

Parni sokovniki iz nerjavečega jekla , ki so primerni tudi za indukcijske kuhalnike, stanejo v Merkurju 70-90 evro. Ožemalniki s polžem pa preko 300 evro.

  • Share/Bookmark

Preparat za mrzle noge

Lekarna strica Marča

Vsi preparati so razviti za lastno potrebo in jih je stric Marč preiskusil najprej na sebi in pozneje na znancih.

Preparat za mrzle, slabo prekrvavljene noge

Aktivne komponente:

Gre za alkoholni izvleček koprive, ki z absorbcijo v koži širi kapilarne žile in s tem povzroči boljšo prekrvavitev. Sam koprinvin alkoholni ekstrakt ne daje občuitka toplote, pač pa po 10 minutah izgine občutek hladnoče.

Izvleček iz ostrega feferona nadraži kožo in po treh minutah daje občutek toplote. Če pride v sluznico oči, močno draži oči. V tem primeru je potrebno spiranje z tekočo hladno vodo. Ker alkohol suši kožo, je dodatek olja, da istočano kožo tudi neguje in ponovno namasti.

Sestava:

karboksi metil celuloza (CMC) kot zgoščevalec……..1 noževa konica

Voda ……………………………………………………………….50 ml

Alkoholna tinktura koprive………………………………….200 ml

Alkoholna tinkura ostrega feferona………………………..30 ml

Kokosovo olje………………………………………………………1 žlička

Olivno olje…………………………………………………………..1 žlička

Postopek:

Noževo konico karboksimetilcelulozo ( E466) zmešamo v 50 ml vode. Pustimo čez noč. Dobimo gosti gel.

V gel nalijeno olje in dodamo žličko kokosovega olja ( pod 30 oC je bela trdna snov). Dobro premešamo .

Dodamo obe tinkturi po malem med ročnim mešanjem ( s palčko, z žlico…) Dobimo zeleno homogeno gosto tekočo zmes. Oljne kapljice se enakomerno porazdelijo po celotnem volumnu. Na koncu suspenzijo homogeniziramo s paličnim mešalcem. Suspenzija ostane stabilna

Če v pripravljen gel vlivamo pripravljeni tinkturi v prevelikih obrokih, se stabilnost suspenzije poruši in izpadejo delci koagulirane CMC (kot bi se mleko sesirilo)

Priprava alkoholni tinktur:

Pekočo koprivo ( velika ali mala) natlačimo v kozarec in prelijem z alkoholom tako, da je vsa rastlina v tekočini. Zapremo posodo. Sam sem jo pripravljal v posebni nepropustni plastični posodi . Torej v temi. Posodo zapremo, da alkohol ne izpareva. Po štirinajstih dneh je ostanek koprive olesenel in brezbarven. Odstranimo ostanke rastline in dodamo novo. Po dvakratni ali trikratni menjavi s svežo rastlino dobimo zelen in močan ekstrakt koprive. Sam sem uporabljal 96 % alkohol, ki se uporablja za fondije, gorilnike in podobno. Cena je 3 euro/ l.

Zaradi varnosti ( čeprav se več ne dodajajo sredstva za denaturalizacijo), se naj takšen izvleček uporablja le zunanje in ne za uživanje kapljic.

Če uporabite žganje, naj bo to zelo močno. Če ni vsaj 50 % alkohola, kopriva zelo rada gnije (tinktura dobi vonj po gnitju). V tem primeru je verjetno bolj primerna raba posušene rastline.

Pri feferonu nisem delal koncentratov. Sveže in suhe feferone sem narezal in namočil v alkohol. Po štririnajstih dneh sem tinkturo že uporabil. Praksa je pokazala, da se ostre komponente izložujejo počasi in je šele po mesecu dni namakanja dobila značilen oster okus po feferonu.

Uporaba.

Boleče ali mrzle noge namažemo s tem preparatom. Že po dveh minutah dobimo rahlo pekoč občutek toplote zaradi delovanja feferona. Po petih do desetih minutah pa se poveča prekrvavitev. Samo merjenje temperature površine kaže, da temperatura zaradi odhlapevanja alkohola najprej pade za 4-5 stopinj in se po petih minutah povzpne nazaj na prvotno vrednost (digitalni termometer GTH 1150 s sondo).

Opozorilo

Ko si namažemo noge, si je priporočljivo oprati roke, da si z mencanjem oči ostanke feferonov ne zanesemo v očesno sluznioco. V tem primeru je potrebno oči sprati s tekočo vodo. Po uporabi tinkture si zato vedno dobro umijmo roke z vodo in milom.

Opomba: Karboksi metil celulozo lahko kupimo pri prodajalcih dodatkov za živilsko industrijo.

  • Share/Bookmark

Kako sem pozdravil raka. Mar res?

Zgodba je zanimiva predvsem zato, ker izhaja iz paničnega strahu pred zlohotno in stigmatizirano boleznijo, iskanja čudežnega zdravila in z možnostjo

sfabriciranja zgodbe o uspehu na osnovi polresnic in tendencioznosti.

To je zgodba, ki sem jo doživel sam. Takorekoč iz prve roke.

Začelo se je z bolečinami v križu. Bolečine so se stopnjevale in so bile podobne stanju „ usekalo ne je v križu“. Zdravnik. Protibolečinske tablete, kapljice valeron. Bolečina se širi na desni kolk. Gibanje omejeno . Bolečina se periodično ponavlja kot močno bolečinsko kljuvanje in se širi na ves ledveni del.

Reumatolog. Testi. Nič posebnega, razen stalno povečane sedimentacije.

Gremo naprej. Urolog. Pregled prostate. Na vse štiri in prst v rit. Brez posebnosti.

Bolečina se širi na kolk in je nevzdržna.

Ortoped. Pregled. Diagnoza: Išialgija. Hospitalizacija. Terapija: nategovanje in apaurini. Nevrolog me žgečka po podplatih in me prepričuje, da na oboleli strani čutim manj. Morda. Ampak res je razlika majhna.

Stanje se slabša. Krvne analize, globinsko slikanje. Sedimentacija znatno povečana. Na slikah brez posebnosti. Po nekaj tedenski terapiji ponovno slikanje. Glej ga šmenta. Cista na kosteh.

Dodatna preiskava z radioaktivnem izotopom tehnecija. Gama kamera je pokazala obolenje hrbtenice, desnega kolka in desnega kolena.

Z rešilnim vozilom so me odpustili iz bolnišnice. Ker so me slikali pod narkozo, mislim, da so vzeli tudi vzorec kostnega tkiva.

Takrat sem resno razmišljal o kostnem raku. Ni bilo sicer interneta, vendar smo se takrat posluževali strokovnih knjig.

V neki reviji sem zasledil članek o ameriškemu nobelovcu za kemijo, ki je prisegal na c vitamin kot sredstvo za borbo proti raku. Po njegovi teoriji človek ne sintetizira tega pomembnega vitamina sam, pač pa ga dobiva izključno preko hrane. Običajna doza je 100 mg na dan. Pri kadilcih je vsaj 250 mg. Raziskave na kozah so pokazale, da se sinteza ( potreba) C vitamina v času stresa poveča tudi več desetkrat. Linus Carl Pauling je iz tega sklepal, da bi moral obolel človek zaužiti vsaj 1-2 g c vitamina ( askorbinske kisline) dnevno.

Takrat še niso govorili o antioksidantih, o prostih radikalih kar po tržnici.

Po njegovih trditvah ni mogoče predoziranje, saj se viški sprostijo skozi urin.

V lekarni sem kupih c vitamin v prahu in ga popil razpopljenega v vodi tudi po več g dnevno. Bolečine so počasi popuščale , ker sem redno užival tudi naklofen.

Po mesecu dni sem bil povabljen na v bolnišnico na pregled. Ponovno slikanje. Takrat so mi dali ponovni termin čez nekaj dni, ko pridejo tudi strokovnjaki iz onkološkega inštituta. Zdravniki so pregledovali slike. Se pogovarjali .Novih cist ni bilo. Še na starejših slikah tudi ne. Očitno je šlo za neko od mnogih oblik vnetega reumatoidnega artritisa. Raka ni bilo. Morda sem ga čudežno pozdravil s C vitaminom?

Lahko bi zamolčal dejstvo, da sum ortopeda in mene o kostnem raku ni bil potrjem z verodostojnim izvidom. Potrjen je bil le zaključek, da ga nimam. Lahko bi potvoril dejstvo in rekel: Nimam ga več! In zaključek, da sem čudežno ozdravil s C vitamninom , bi se zdel logičen.

Že skoraj trideset let je od takrat. Rentgenske slike so že pokazale obrabo kolka in kolena. Bolečine sem lajšal s kremami in v času akutnega stanja tudi s tabletami.

Vsaka stvar je za nekaj dobra, pravi , pravi ljudski pregovor. Zadnja leta sem se posvetil zeliščarstvu in moje telo uporabljam za praktični preiskus delovanja učinkovin zdravilnih rastlin.

V prihodnost bom nekaj zapisal tudi o rezultatih, o receptih in načinu pripravljanja preparatov strica Marča.

Da ne bom samo kritiziral in politiziral.

  • Share/Bookmark