Vnosi v kategoriji 'kmetijstvo' ↓

Staroverci – zdravilne rastline

Nebernik je bil cenjena rastlina, za katero so od učitelja izvedeli, da se imenuje gorski šetraj. Vendar gre pri tem za podvrsto, ki ima namesto belih modre cvetove. Pred prvo svetovno vojno je nebernik rasel le na severozahodnem pobočju Velike babe.Ker pa so ga večinoma nabirali ob cvetenju, mu ni uspelo tvoriti semen, zato ga je bilo iz leta v leto manj, po letu 1925 pa ga tam niso več našli.Na Livških Ravnah so ga gojile številne ženske. Danes ga ima verjetno le še Antonija. Vsi, ki so ga gojili nižje in vzhodno od Raven, so ga dobili le pri domačinkah. Gojili pa so ga predvsem zato, ker so ga potrebovali pri nekih staroverskih obredih.Govorilo se je, da čim više rase, temnejše modre cvetove ima, saj je bliže modrini neba. Ženske so ga pile vedno z materino dušico,in sicer v razmerju 1:1. Starejši nabiralci, ki so ga nabirali še naVeliki babi, pa so ga poznali tudi kot Nikrmanino rožo. Verovanje, da pitje nebernika pomaga žen­skam ohranjati mladosten videz, se vedno manj omenja. Danes je cenjen kot zdravilo za želodčne in prebavne težave, pa tudi kot dišavnica pri mnogih jedeh.

Priljubljen čaj ( čaj so imenovali srcint ):

4 deli šetraja

2 dela mete

2 dela materine dušice

1 del tavžentrože( Cenntourium crythiaca )

1 del koromača ( janež , Foeniculum vulgare )

Drevesni lišaj ( čider) in skalni lišaj (čadron )

Brezar je nabiral čadron po kamnih in skalah od vrha hriba pa vse do reke Idrije. Vsako barvo je dal v posebno škatlico. Bilo jih je veliko, kar poglej okoli, sam jih lahko prešteješ. Čider pa je nabiral le na drevesih oziroma na vseh rastlinah. Tudi to ni skrivnost, če se potrudiš, jih boš ravno tako veliko našel. Čadron je uporabljal za zunanje zdravljenje, to je za vse, kar je vidnega na telesu. Čider pa za vse bolezni v človekovi notranjosti. Če pa čadron ali čider nista pomagala, je Brezar uporabil mešanico obojega. Toda pred tem je moral ugotoviti sledeče. Če je nekdo bolezen, recimo bolni mehur, zdravil z zelenim čadronom, je moral dodati čider, to je nekaj belega.To je le primer, da bi lažje razumel. Nekatere bolezni pa so zahtevale veliko izkušenj z mešanjem, kajti prav to je skrivnost tega poklica. Enako velja tudi za odmerke enega ali drugega. Odmerki pa se vedno merijo z isto želodovo kapo.Pri živčnih obolenjih in božjasti pa čedron in čidar ne pomagata, ker gre za bolezni, ki niso sestav­ljene iz snovi, kot je meso, kri ali kost, temveč iz nevidnega, zato je bilo potrebno drugačno zdravlje­nje

Preobjeda

Tonija pa je najbolj zanimalo izdelovanje kapljic prejede,ki pa je bila strupena in je rasla le na enem kraju ob Livških Ravnah. Te kapljice so v majhnih količinah pomagale pri hudih bolečinah, ki so jih imeli predvsem starejšibolniki. Ne vem zakaj, toda to učinkovito zdravilo je Toni imenovalomeja.

Moč zdravilnih rastlin na posebnih energetsko bogatih mestih

Vse zeli v tem tročanu pa so bile še bolj zdravilne od ostalih, še posebno arnika, tavžentroža in jelenov rog ( glog ). Prav zadnji pa je danes po krivici skoraj pozabljena zel, ker ga nekateri imenujejo hudičev grm.

Bela omela

Povedal mu je, da je omela edina zimzelena rastlina, ki raste iz drevesa in zato nima direktnega stika z zemljo, ki pa jo hrani. Zato raste v nadsvetu, kjerdobiva še dodatno moč lune, sonca in zvezd. Njeni listi pripadajo Zemlji, bele svetlikajoče jagode pa nebu, kjer prebiva Nikrmana.

Halucinogene snovi

Da bi to stanje ob vedeževanju bilo še skrivnostnejše, so se posluževale še drugih zvijač. Med te so sodile še posebne omame oziroma snovi, ki so jih pridobivale predvsem iz nekaterih rastlin in gob.

Ali mi lahko poveš, iz katerih?

Zdi se mi, da so eni rastlini rekli ciganska trava ( kristavec, lat. Datura stramenium), drugi pa volčja češnja(Atropa belladenna)od gob pa sta bili to rdeča mušnica in cingla ( strupena goba). Poznale pa so tudi špansko muho. Drugih pa se sedaj ne morem spomniti.

Nekateri so v tobak mešali tudi liste nagnoja in ciganske trave. Med kajenjem so padali v posebno stanje.

  • Share/Bookmark

Rastlinski strupi in strupene rastline

Iz lekarne Strica Marča

RASTLINSKI  STRUPI

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža, zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin lahko drugačna.

Lestvica najmočnejših rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. Prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost, kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da je LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja. Gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levkocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato z ekstrakcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), da strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil. Cianidi so tudi v rastlini lovorikovec ( zimzelen rastlina za žive meje), ki je cela strupena. Iz nje so včasih pridobivali z destilacijo cianovodikovo kislino ( Pruska kislina). Ker so cianidi vezani v obliki glukozidnih cianidov, je proces zastrupitve počasnejši kot pri čisti cianovodikovi koslini ( bledo modra zelo hlapna tekočina, vrelišče je 26 st.C, vonja po mandeljnih, se meša z vodo in alkoholom, LC ( smrtna koncentracija) 2-5 g/ minuto/m3), kjer smrt nastopi v 3 minutah ( izguba zavesti, krči, paraliza dihanja), saj se šele v procesu fermentacije v prebavilih sprošča ta kislina.

Nekatere najbolj strupene rastline iz naših logov

Opisane bodo najbolj strupene rtastline iz naših krajev, kjer se zastrupitev lahko konča s smrtjo. Opisane bodo tudi tiste, kjer je zastrupitev možna tudi z zamenjavo za kakšno drugo rastlino, kot sta jesenski podlesek ali šmarnica, ki sta podobni čemažu. Tudi korenina velike trobelike je podobna repi in še vonj ima podoben. Literatura pozna primere, ko so naplavljeno korenino otroci zamenjali za repo. Plodovi volčje češnje so sladki. Tudi pri gobah lahko pride do zamenjav. Iz palete strupenih gob bom omenil le zeleno mušnico, kjer je zamenjava lahko smrtno nevarna. Pri ostalih so bolj ali manj le prebavne težave.

Razvrstil jih bom približno po smrtni količini zaužite rastline, ki pa ni vedno v ozki korelaciji z samim smrtnim odmerkom čistega rastlinskega strupa, pač pa tudi od vsebnosti le tega v rtastlini in od kemijske vezave, ki vpliva na hitrost sproščanja le tega v prebavnem procesu.

RICINUS (kloščovec) Ricinus cummunis

To rastlino južnih krajev gojijo ponekod kot okrasno rastlino in je enoletnica. Bogati cvetovi so dekorativni. Srupena je sicer cela rastlina, vendar so najbolj strupena semena , iz katerih se stiska ricinusovo olje. Rastlina je brez posebnega vonja. Seme je prijetnega okusa. Iz smena se s hladnim stiskanjem pridobiva ricinusovo olje, ki pa ni strupeno, saj ricin ni topen olju. Strup ricin ostane v oljnem kolaču . Pogačo po stiskanju namakamo v vodi, da med mešanjem pride vodotopni ricin v vodno fazo. To vodno suspenzijo z nadaljnimi postopki obdelujemo, da dobimo čisti ricin. Za otroka je lahko usodno že eno samo zrno semena, če ga seveda pregrizne. Celo potuje skozi prebavila brez škode. Nekaj zmletih zrm povzroči resno zastrupitev pri človeku. Znaki zastrupitve nastopijo šele po 4- 8 urah po zaužitju in se najprej kažejo kot gripa. Protistrupa zaenkrat še ni. Možna zastrupitev je z zaužitjem, zastrupitev skozi koži in z vdihavanjem prahu.

Znaki zastrupitve:

-pri zaužitju: vnetje požiralnika, bolečine, krvvitev želodčne sluznice, slabost, bruhanje, driske, težave pri požiranju, kri v blati, kri pri bruhanju, padec pritiska, šok, utrujenost, zaspanost, slabost, malo in krvav urin…, nekroza jeter, ledvic, koma.

-pri vdihavanju: kašelj, vročina…

Ricin je stabilen v vodni raztopini do T 60 st.C.

Znake zastrupitve smo si lahko ogledali v eni od nadaljevank Gorski zdravnik. Seme se lahko kupi v Semenarni Ljubljana.

PREOBJEDA Acenitum napellus L

Repasta preobjeda spada med najbolj strupene rastline v Evropi in je trajnica. Zaradi lepega modrega bogatega cveta se goji tudi na vrtovih kot okrasna rastlina. V zemlji ima dva gomolja, ki vsebujeta največ strupa. Vsebuje strup akonitin, ki je je v količini 3-6 mg že lahko smrtna doza za človeka. 1 g zaužite korenine je lahko usodno. Akonitin spada ned nevrotoksine.

Rastlina je brez posebnega vonja in okusa. Akonitin je slabše topen v vodi ( 0,3 mg/ ml) , bolje v alkoholu ( 35 mg/ ml). Je bel prah s tališčem 204 C. Strup ni odporen na visoke temperature. Če torej želimo uporabiti akonitin za zastrupljanje golazni ( miši, polži, podgane…), uporabljamo alkoholni izvleček iz korenin , ki ga hranimo na temnem in hladnem mestu.

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in ustnice, ohromelost v ustih in izguba okusa, bruhanje, driska mišična slabost, krči, slabitev pulza in paraliza dihal. Kot protistrup se uporablja atropin.

Pri rezanju in puljenju preobjede se priporoča uporabo rokavic, saj lahko sok rastline povzroči na koži vnetje. Možna je zastrupitev tudi preko kože.

PIKASTI MIŠJEK Conium maculatum L

Pikasti mišjek je dvoletna rastlina, ki raste predvsem ob potokih. Drugo leto zraste do višine dveh metrov. Ima votlo rdečkasto steblo, posejano z redkimi pikami ( lisami). Ima neizrazito bele cvetove v kubulicah. Listi so v obliki pahljače. Zmečkano cvetje, listi ali seme imajo vonj po miših. Zamenja se ga lahko za divji janež, dežen, divji peteršilj in še nekatere . Ker je dvoletnica in se razmnožuje s semeni, je običajno na najdišču več rastlin. Strupena je sicer cela rastlina, vendar je strupa največ v korenini in v nezrelem semenu. Največ strupa je v opoldanskem času. Svež sok rastline je zelo strupen in so ga uporabili v stari Grčiji za izvrševanje smrtnih kazni. Na takšen način so zastrupili Sokrata. Najpomembenjši je koniin, ki draži in paralizira živčni sistem. Smrtna doza koniina je za človeka 0,5-1 g. Literatura navaja, da je za človeka lahko usodno že 100 mg koniina. Strup je podobne strukture kot nikotin. Povzroča blokado živčnega sistema in delije podobno kot kurare, torej preko paralize do smrti. Telo razgradi strup v 48-72 urah. Koniin je oljna tekočina ( tališče je -2 C , vrelišče 166 C), ki se delno meša z hladno vodo. Z vročo slabše. Meša se z alkoholom, dobro z etrom in z drugimi organskimi topili.

LD 50 za miši je 7 mg/ kg. Zastrupitev je mogoča tudi preko kože.

Znaki zastrupitve: glavobol, vrtoglavica, bruhanje, krč, širjenje zenice, žeja, koma.

Pri zastrupitvi s strupom koniinom se znaki paralize pokažejo v pol ure, medtem ko samo umiranje lahko traja nekaj ur. Paraliza, hlad in omrtvelost se širita od spodnjih okončin proti srcu. Vzrok smrti je pomanjkanje kisika v možganih in srcu. Zastrupljenec ostane pri polni zavesti do smrti.

Pri zatiranju rdečih polžev uporabljam pikasti mišjek.

V juliju in avgustu, ko rastlina odcveti, naberem še zelena semena. Iz njih naredim alkoholno tinkturo. V poln kozarec semena nalijem alkohol in pustim stati nekaj dni. Poskusil sem tudi le pol ure staro tinkturo, pa je že bila učinkovita na polžih. V plitvo posodico dam šilce tinkture, dodam žlico sladkorja ( poži so ljubitelji sladkarij), premešam in nastavim vabo pod leseno gajbico, da ne bi prišle do vabe tudi druge živali ( psi, mačke). Strup deluje.

OLEANDER Nerium oleander L

Oleander je zimzelen okrasen grm iz Sredozemlja, ki je pogost gost okrasnih vrtov in parkov. Celotna rastlina je strupena, še posebno listi in skorja. Ker je olender grenkega in odbojnega okusa, zastrupitev praktično ni, razen v Indiji, kjer si samomorilci skuhajo čaj iz posušenih listov. Glavni strup je oleandrin, ki spada med srčne glukozide. Strup je kristalna trdna snov, brez vonja, grenkega okusa. Tališče ima pri 250 C. Gostota je 1,261 kg/l. Je termostabilen in je občutljiv na svetlobo. V vodi je netopen. Topi se v organskih topilih. Dobro topen je v heksanu. Zato za pridobivanje strupa posušene liste ekstrahiramo v tem topilu. Ker je strup termostabilen, so poznane zastrupitve z dimom, ko so zažigali nasade oleandra.

V rastlini je 0,08 % oleandrina. Za resno zastrupitev bi bilo dovolj 5- 15 listov, pripravljenih v čaju.

Smrtna doza LD 50 ( intravenozno) je 0,248 mg/kg. Ocenjuje se, da je zaužitje (LD 50) dovolj 250-400 mg na osebo.

Znaki zastrupitve: bolečine v trebuhu, bruhanje, pečenje v ustih, upočasnjeno in nepravilno delovanje srca, driska, pomodrela usta in koža, zaspanost, širjenje zenice, šumenje v ušesih, težko dihanje, krči, koma, smrt.

ČEMERIKA BELA Veratrum album L

Bela čemerika raste v planinskem svetu . Listi so mesnati. Beli cvetovi so piramidasto nanizani na steblu. Cvetovi imajo močan vonj, medtem ko je korenina grenkega, pekočega okusa, z vonjem po česnu. Korenino pogosto zamenjujejo za encijanovo.

Cela rastlina je strupena, še posebno korenina. Ob vsakem nabiranju si je potrebno roke dobro umiti z milom. Posušena korenina vsebuje 5 % alkaloidov. Rastlina je strupena predvsem v času vegetacije.

Najbolj značilen strup je jervin, ki je stereoidni alkaloid. LD 50 je 7 mg/ kg. Nekatera literatura navaja LD za miši 9,3 mg/ kg in za mišje samce 29 mg/ kg. Cela rastlina je strupena, saj je v listih 0,2 – 1 % jervina, medtem ko ga je v korenini 1,5 %. Je trdna snov s tališčem pri 30 C in vreliščem pri 123 C. V vodi ni topen. Bolje je topen v alkoholu ( 10 mg/ ml).

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in grlo, bolečine v trebuhu in želodcu, slinjenje, padec tlaka, glavobol, slabost, bruhanje, driska, zamegljen vid, vrtoglavica, mrzlica, upočasnjeno delovanje srca, znojenje, krči trebuha, kihanje, postopno otežano dihanje in zastajanje srca. Znaki zastrupitve se pokažejo od 30 minut do 4 ure po zaužitju.

JESENSKI PODLESEK Colchicum autumnale L

Jesenski podlesek je trajnica, ki cveti v jeseni in naslednje leto oblikuje seme. Globoko v zemlji ( 20 cm) je gomolj, brez vonja, močnega in odbojnega okusa. Semena in gomolji so najbolj strupeni. Do zastrupitve pride, ko ga nabiralci zdrave prehrane zamenjajo za čemaž. Listi so si sicer podobni, vendar pa ima čemaž močan vonj po česnu, še posebno, če liste zmečkamo.

Za smrt človeka je že dovolj zaužitje 10 semen ali 60 g listov.

V ljudskem zdravilstvu je jesenski podlesek poznan kot citostatik, zdravilo proti putiki, zaprtju, sredstvo proti parazitom, luskavici ( Vojno medicinski zavod Beograd). Sam sem gomolj uporabil za uničevanje polžev, vendar z omejenim uspehom, saj polži odklanjajo okus vabe. Tudi pri moji luskavici nisem zaznal kakšnega uspeha ( uporaba je le zunanja). Jesenski podlesek vsebuje strup kolhicin. V semenih ga je 0,2 – 0,8 % , v gomolju 0,4 – 0,6 % , v listih znatno manj. Kolhicin je bledo rumen prah, ki je termostabilen. Pri sežiganju rastline strup ne razpade. Čisti kolhicin je v obliki kristalov. Znaki zastrupitve se pokažejo po 2 – 24 urah po zaužitju. Smrtni odmerki LD50 za miši je 5,88 mg/ kg , medtem ko je za podgane smrtna doza 26 mg/kg.

Znaki zastrupitve: pekoča usta in grlo, povišana temperatura, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, odpoved jeter in ledvic, okvara dihal, zmedenost, delirij, smrt.

ŠMARNICE Convallaria majalis L

Šmarnice so trajnica, z belimi močno dišečimi cvetovi. Vsi deli rastline so strupeni. Vsebuje več glukozidnih toksinov ( molekula strupa je vezana na sladkor in deluje močno pospeševalno na delovanje srca) kot so konvalamarin, kanvalatoksin , kanvalarin. Kanvalamarin je bel prah, ki je slabo topen v vodi in dobro v alkoholu. LD 50 za mačke je 3,65 mg/ kg peroralno. Za človeka je LD 10 mg ali več na osebo.

Znaki zastrupitve se pojavijo v intervalu 0,5 – 2 uri po zaužitju. Razpolovni čas, to je čas, v katerem organizem predela ali izloči polovico strupa, znaša 36 – 45 ur.

Znaki zastrupitve: boleč trebuh, slabost, glavobol, zamegljen vid, driska, razširjena zenica, vrtoglavica, podivjan utrip srca, nezavest, smrt.

Podatkov o tem, koliko strupa rastlina vsebuje in koliko g jo je potrebno zaužiti za smrtno dozo, nesem zasledil. Rdeče jagode so grenkega in pekočega okusa.

TISA Taxus baccata L

Ta okrasni iglavec je pogosta okrasna rastlina v vrtovih in parkih. Vsi deli rastline so strupeni, razen sočen in mesnat plod, če ne pregriznemo koščico. Tisa je poznana zdravilna rastlina, ki se resno proučuje tudi kot citostatik. Glavna strupa sta taksin in taksol. Tisa raste počasi in dočaka starost tudi 600 let. Les je sicer mehak, vendar ima zelo visoko lesno gostoto. Uporabljal se je predvsem za loke v srednjem veku. Tudi za izdelavo brenkal je zelo primeren.

Vsebuje predvsem dva strupa in sicer taksol in taksin. Iglice tise so strupene tudi za živali, vendar so prežvekovalci bolj odporni zaradi specifičnosti prebavnega traka. Konj je sorazmerno občutljiv in je smrtna doza že 200 mg /kg.

Znaki zastrupitve. Nervoza, drhtenje, slab puls, širjenje zenice, plitvo dihanje, bolečine v želodcu, bruhanje, driska, slabost, krči, paraliza srca in smrt.

Zastrupitev je razmeroma malo, razen v primeru nestrokovne uporabe v zdravilstvu ( zdravljenje pljučnih bolezni, vnetje mehurja, rak jajčnika , uživanje čaja zaradi nameravanega abortusa).

Znaki zastrupitve se pojavijo po 1- 3 urah. Pri močnih zastrupitvah nastopijo prej in tudi smrt lahko nastopi že po 30 minutah.

Smrtne doze za toksin sulfat : LD50 (podgana) je 20 mg/kg.

Toksin je amorfen zrnat prašek, slabo topen v vodi ( 2,4 mg/l9 in dobro v alkoholu.

Literatura priporoča čaj iz iglic kot sredstvo za uničevanje mrčesa. Poskusil sem čaj in alkoholni izvleček, s katerim sem sprejal muhe. Rezultat ni bil obetaven.

NAPRSTEC Digitalis purpure

To je pogosta vrtna okrasna rastlina, ki je dvoletnica. Vsa rastlina je strupena, vendar so zastrupitve zelo redke. Vsebuje strup digitoksin, ki spada med srčne glikozide in je srčni strup. Pogosto se uporablja kot zdravilna rastlina za srce in mehur. Sušenje rastline ne zmanjšuje strupenost.

Znaki zastrupitve: nizek utrip, slabost, bruhanje, krčenje srca, zamegljen vid, halucinacije , dilirij, glavobol… smrt.

Ocenjujejo, da je znan slikar Van Gogh jemal naprstec kot zdravilo proti epilepsiji v obdobju prevladajoče rumene barve v slikah.

LD50 je za podgane 28 mg /kg. Ocenjuje se, da bi odrasli moški moral pojesti skoraj sto semen, da bi dosegel smrtno dozo.

GLICINIJA Wisteria

Nekateri članki uvrščajo tudi to rastlino med najbolj strupene. Res vsebuje rastlina strupeni saponin visterin. Pri malemu otroku se lahko pokažejo znaki zastrupitve po zaužitju več kot dveh semen.

Znaki zastrupitve so želodčne težave, ki pa minejo v roku 24 ur.

Druge strupene rastline, kot so krizanteme, rododendron, narcise, potonike…pa v primeru zastrupitve povzročajo le prebavne težave , ki praviloma niso smrtne.

Pregled najpomembnejših rastlinskih strupov ( iz knjige Toxicology)

Naziv rastlina strupenost učinkovanje

Aethusin Aethusa cynapium LD50 (miši) več od 100 mg/kg spasmogenik

pasji peteršilj povzroča krče

Alilizotiocianat Brussica nigra LD508miši) 108 mg/kg draženje sluznice

črna ogrščica dihal

Amygdalin cotoncaster spp. LD50 22 mg/kg cianogen, dušenje

pannešplja

Anabasin Nicotina tabacum LD50 22 mg/kg blokira ganglije

Arecolin Areca cathecu LD50 100 parasimptomatik

Aristoolochic acid Aristolochia clematitis » 30 vnetje prebavil, rakotvoren

Atropin Atropa belladonna 60-100mg/kg parasimptolitik

volčja češnja

Berberin Berberis vulgaris 100 mg/kg vnetje prebavil, nefritis

navadni češmin

Brucin Strychnos nux-remica 30 mg/kg povzroča krče (spasmogenik)

strihninovec

Bulbocopnin Corydalis cava 195 mg/kg paraliza, hipnotik

Kofein Caffea arabica 200 mg/kg inhibitor fosfodiesteraze

Kanabinol Canabis satira 670 mg/kg haluciogenik

Kopsacin Capsicum ssp LD 1,6 mg/kg draži sluznico dihal, prebavil,

feferoni , čili draži kožo, dviguje temperaturo

Cheiretoxin Cheiranthus cherie LD50 0,12 mg/kg srčni glikozid

Chelidonin Chelidonium majalis 0,3 mg/kg srčni glukozid

krvavi mleček

Chrysarobin Andira araroba 4 mg/ kg celični strup, tvori tumorje

Cicutoxin Cicuta virosa 7 mg7kg spasmogenik

velika trobelika

kokain erythroxylum coca 17,5 mg/kg lokalni anastetik,evforičnost

Kolhicin Colchicum autumnale 20 mg/kg zaviralec delitev celic

jesenski podlesek

Coniine Conium muculatum 500 mg paraliza

Konin pikasti mišjak

Convallatoxin Contullaria majalis LD žaba 0,3 mg/kg srčni glukozid

konvalatoksin šmarnica

Cotinine Nicotina tabacum - blokira ganglije

Cycasin Cycas revoluta (cikas palma) 562 mg/kg karcinogenik

Cyclamin Cyclamin purpuresens - gastroentritis, hemoliza

ciklamin ciklama

Cytisin Labornum anagyroides 3 mg/kg blokator gangij

zlati dež

Digitoxin Digitalis purpurea 0,18 mg/kg srčni glukozid

naprstec

Digoxin Digitalis purpurea 0,2 srčni glukozid

Emetin Chepharicea ipecacuanha 12 mg/kg citotoksik, gastentritis

Ephedrine Ephedra vulgaris 400 mg/kg simptomimetik

efedrin navadna efedra

Gitoxigenin Digitalis ssp. 3 mg/kg srčni glukozid

Hellebrin Hellebarus ssp. LD10 0,6 mg/kg gastroentritis

črni teloh

L.Hyoscyamine Solan aceae /razhudniki) LD 60-100 mg parasymptomatolitic

Hypericin Hypericum ssp. - Fototoksik

Khellin Ammi visnage 80 mg/kg spasmolitik

Lycerin Ammarill aceae - gastritis

Mascaline Laphophora Williamsi 212 mg/kg haluciogenik

mneskalin pejotl kaktus

morphine Papaver semniferum 300-500 mg/kg centralni analgetik

morfij mak

Narcotine papaver semniferum 0,83 mg/ kg spasmogenik

Nicotine Nicotine tabacum LD10 40 mg blokator ganglij

Nornicotine nicotine tabacum LD50 23,5 mg/kg blokator ganglij

Oenanthotoxin Oenanthe crocata LD(m) 0,83 mg/kg spasmogenik

divji peteršilj

Papaverine Papaver samiferum LD50 750 mg/kg spasmolitik

vrtni mak

Phasin Phascolus vulgaris - celični strup,hemoglubinik

fižol

Pheorbolester Croton tiglium - draži kožo,nastajajo tumorji

Physostigmin Physostigma venenosum LD 3 mg/kg inhibitor za acetilholin esterazo

Picrotoxin Anamirta cocculus LD 4 mg/kg spasmogenic

Pilacarpin Pilacorpus jaborandi LD50 911 mg/kg para syimathemotik

Protoanomenine Helleborus ssp. LD59 190 mg/kg gastroentritis, paraliza, draži

teloh kožo

Psilocybin Psilocybe ssp, LD50 275mg/kg halucinogenik

psilocibin goba gologlavka

Psoralen Citrus ssp. - draži kožo

Quinidine Chincona pubescens LD50 22mg/kg srčni strup

kvinidin kininovec

Guinine Chinchona pubescens LD50 300 mg/ kg srčni strup

kinin kininovec

Reserpine Rauvolfia serpentine - antisimpstik

Retrosin Senecio ssp. LD50 59 mg/kg hepatoksik, karcerogenik

Ricin Ricinus communis LD50 12 mikro g/kg citotoksik, gastroentritis

ricinusova semena

Safrol Sassafras albidum LD50 1950 mg/kg draži kožo, karcinogen

Scopolamine Solanaceae LD50 163 mg/kg parasimpatolitik razhudniki (paradižnik, krompir, jajčevci…)

Senecionin senecio ssp.(grint) LD50 64 mg/kg hepatotoksik

Senkirkin Tussilago farfara - hepatotoksin, karcinogenik

lapuh

Solanin solanceae LD50 4400 mg/kg gastentritis. Homoliza

Sparteine genista tinctaria LD 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

barvilna košeničnica

Gama-Strophantin Strychinus nux-vomen LD1o(H) 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

Strychnine Strychninus ssp. LD1o(H) 30 mg spasmogetik

strihnin strihninovec

Tetrahydrocanabiol Cannabis sativa LD(p) 29 mg/ kg haluciogeneik

Thujen Thuja ( klek ) LD(p) 240 mg/kg živčni strup

Tubocurarine Chondradendron tomentusum LH(H) 50-120 mg paraliza gibanja

Urusioles Rhus toxicodendron - draži kožo

strupeni octotovec

Vicin Vicia fabe ( bob) - kemolitik, anemija

Vinblastine Catharantesroseus LD50(m) 17 mg/ kg zavira delitev celic

Vincristine catharantes reseus LD50(m) 2 mg/kg mitotic arrest

Vinkristin rožnati zimzelen zaviralec celične delitve

Yohimbin Pausinystalia yohimba LD1o(m) 16 mg/kg stimulans, afrodizaik, poviša tlak

johimbin skorja drevesa johimbina

V tabeli so poleg angleškega imena strupa navedeni tudi slovenska različica. Prav tako so poleg latinskega imena rastline, ki vsebuje določen strup navedena tudi slovenska imena.

LD pomeni smrtna doza, ki se v večini primerov izraža kot količina strupa na kilogram teže.

LD 50 pomeni količino strupa, ki pomori polovico populacije. Večina meritev je narejena na miših (m), podganah(p). Literatura navaja tudi podatke za race in žabe. Črka H pomeni, da se vrednosti nanašajo na človeka.

Iz tabele lahko ugotovimo, v kateri rastlini je določen rastlinski strup in kako je ta strupen. Vendar pa ta podatek še ni merilo strupenosti rastline, saj je vsebnost strupov različna.

  • Share/Bookmark

Rastlinski strupi- prvih šest

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana se že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža , zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin tudi drugačna.

Lestvica rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost.kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da le LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja, gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levtocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato nato z ekstarkcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), ko strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil.

  • Share/Bookmark

Meso slovenskega porekla

Domače je domače.

Med vikendom sem bil na zabavi rojstnega dne. Zapletel sem se v pogovor z dvema mesarjema o kvaliteti domačega in uvoženega mesa. Oba sta prodajalca v večjih blagovnicah, kjer meso tudi pečejo. Skratka človeka z izkušnjami.

Žal nisem človek, ki gre kar na prvo žogo. Domače je bolj kvalitetno, ne kupim, saj poznam rejce, ki imajo intenzivno rejo. Zadnjič je nekomu poginil bikec, ker ga je prekomerno hranil z sečnino ( urea) in ga s tem zastrupil. Poznam rejce, ki kar sami cepijo živali ( dodatek železa pri prašičih) , antibiotiki iz Madžarske in Avstrije, vse z namenom zmanjšanja stroškov. Iz tega naslova je bila tudi afera kloramfenikol v mleku. Tudi v poljedelstvu še le redki okopavajo poljščine, pobirajo koloradskega hrošča in rdeče polže. Po njivah ropotajo le še traktorji z kemijo. Kemija se kupuje na prostem trgu in do pomorov čebel ni več daleč.

Pa sta me vseeno prepričala, da je slovensko meso boljše.

V Avstriji je intenzivna reja, ki lahko zagotavlja ( poleg subvencij) trgu dostopen izdelek. Pazijo le na predpise EU, ki pa jih oblikuje predvsem tako, da so še sprejemljivi za njihove rejce. Zgodba je podobna iz športne scene. Rejci uporabljajo vse mogoče stereoide, antibiotike in aditive, ki so še v mejah dopustnosti ali pa jih še ni spisku prepovedanih. Kakor hitro kemija odkrije nov, enakovreden proizvod, se lista dopolni in se še do včeraj opevan rasni hormon razglasi za strup stoletja in se s tem utre pot novemu komercialnemu izdelku.

Mesarja pravita. Pri prepakiranju je pri avstrijskem mesu izguba teže zaradi izločanja vode več kot 10%. Ko takšno meso spečemo, so izgube občutne.- Iz velikega zrezka je nastal le manjši kos pečenega mesa. Pri slovenskem blagu so te izgube bistveno manjše. Prav tako sta operirala s podatki, da v Avstriji, še posebno pa v Angliji, iste vrste živali dosežejo ustrezno teži kar nekaj mesecev prej, kot pri nas. S tem dokazujeta uporabo streoidov, rasnih hormonov in antibiotikov v reji

Da ne ostanemo samo pri kavarniški debati in Židanovi paroli »Jejte domače« , bi bilo smiselno, če bi se svet potrošnikov tudi eksperimentalno poglobil v to problematiko ( spekel bi nekaj pečenk iz držav različnega porekla, jih stehtal in zaradi mene razdelil brezdomcem). Če je razlika v kvaliteti mesa res evidentna, se preko medijev obvesti potrošnika, če nam je skrb za potrošnika res iskrena.

Seveda pa bi se s takšnimi objavami zamerili tujim rejcem in bi nam nam prijateljska Avstrija najbrž požugala. Če bi ne bili zavezani evropski zakonodaji, bi lahko uvedli lastni predpis o dovoljenem skrčku mesa pri peki pri določenih pogojih kot standard in s tem omejili nekontroliran uvoz. To je bila praks EU pri uvozu tujega blaga, saj so standarde ( norme) stalno prilagajali dosežkom svoje, bolj razvite industrije, ki pa jih nerazviti svet ni mogel dosegati, razen v primeru uvoza tehnologije, iz razvitih držav.

Prav pa bi bilo, da bi slovenski potrošniki izvedeli, ali je res domače bolj kvalitetno in v čem se kaže ta kvaliteta.

  • Share/Bookmark

Zeliščno vino in žganje

Iz lekarne Strica Marča

Zeliščno vino in zeliščni alkohol

Splošno znano je, da alkohol nastaja pri alkoholnem vrenju s pomočjo kvasovk, kjer se pretvarja sladkor v alkohol. Pri vrenju s pomočjo ocetnih bakterij pa kis ( alkohol – aldehid- ocetna kislina).

Rastline, ki nimajo dovolj sladkorja, ki je temelj za alkoholno vrenje, niso primerne. Ta problem so reševali tako, da so rastline namakali v vino ali v žganje. Na principu namakanja v žganju temeljijo alkoholne tinkure zdravilnih zelišč.

Sam sem ubral drugačno pot. V narezane ali zmlete zdravilne rastline sem dodajal sladkor, podobno kot pri proizvodnji tropotčevega sirupa, smrekovih vršičkov, »rum topfa«. Pomembno je, da je sladkorja dovolj ( vsaj 20 %, najmanj 1 kg na 5 litrov), saj mora tudi pri grozdju biti dovolj visoka stopnja sladkorja , da doseženo vsebnost alkohola okoli 10 %), kar zagotavlja, da se vino prehitro ne skisa. Vedeti moramo, da je sladkor v našem primeru tudi konzervans.

Koprivino vino sem naredil iz narezanih kopriv in po plasteh dodajal sladkor. Po dveh mesecih fermentiranja sem dodal v vodi raztopljene kvasovke ( najbolje je v kmetijski zadrugi nabaviti vinske kvasovke). Po štirinajstih dneh je bilo alkoholno vrenje končano. Temperatura naj ne bo pod 20 st. C. Vino sem precedil. Dobil sem rumeno zeleno bistro pijačo, ki je imela okus po jabolčniku ali še bolje po hruškovcu Verjetno bi moral hraniti steklenico v hladilniku, saj so se počasi zažene nabirati na površju plesni, kot na jabolčniku ali slabemu vinu.

Zardi lažjega hranjenja sem predelal emov sokovnik v parni destilator . Uporabil sem sokovnik brez posode za vodo. Na pokrov sem zvrtal luknjo in vstavil neko poceni vrtno pipo ( 8 evro) Na pipo sem nataknil cev , dovolj dolgo, da so se lahko alkoholni hlapi kondenzirali ( 2 m) in jo vodil v steklenico, ki je bila postavljena v vedro vode zaradi hlajenja. Ker pri pokrovu uhajajo hlapi zaradi slabe tesnitve, sem iz kolesarske gume naredil tesnilo, ki sem ga nataknil na zgornji del sokovnika, da je pokril vse špranje. Guma temperature zdrži, vendar je na mestu lepljenja ( z gumilesungo) popustila, dokler jo nisem dodatno ojačal z nekaj sponkami iz pisarniškega spajkalnika. Luknjo v srednjem delu sokovnika sem zamašil z večjim zamaškom ( dobijo se v Kmetijski zadrugi).

Če bi takšen destilator uporabili za pridobivanje eteričnih olj iz npr. sivke, timijana, smrekovih iglic, cvetov dišečih vrtnic, španskega bezga…), bi morali naliti na dno srednje posode vodo, da bi nastala para prehajala skozi v koš naložene rastline in s paro odnašala hlapne arome v kondenzator ( v steklenico, ki je postavljena v vedro hladne vode). Kako izločiti eterična olja iz destilata, sem že pisal v prispevku o sokovniku).

Regratovo in tropotčevo žganje

Pripravil sem dva poskusa.

Nabral sem regrat s koreninami vred in ga narezanega z dodatkom sladkorja 30 dni pustil zoreti. Potem sem dodatek vinske kvasovke, premešal in pusti dva tedna , da je potekalo alkoholno vrenje v maceraciji ( vrenje na drožah iz vinogradništva). Nastala je brozga z vonjem po alkoholu, podobno kot pri sadju ali slivah za žganjekuho.

Vsebino sem dal v koš, dodal nekaj vode ( čeprav je nastala pri vrenju tudi tekoča komponenta) in na kuhalniku pričel destilirati.

Iz 5 litrov vsebine ( rastlina, sladkor) sem dobil okoli liter žganja. Žganje je brezbarvno, vendar različnega okusa glede na izbiro zdravilne rastline.

Delal sem z regratom in ozkolistni tropotcem.

Žganje iz regrata je grenkega in deloma pekočega okusa. Zadnjič, ko se mi je spahovalo po praženih jetercah ( in cukalo), je bil dovolj samo mali požirek in težava je minila, kot bi jo odrezal. Ker mi je med destilacijo popustilo gumijasto tesnilo ( kar sem pozneje rešil z uporabo spojk iz spenjalnika), je bil izplen slab, saj je večino alkohola ušlo v zrak.

Pri tropotcu je šlo brez težav. Nadestiliral sem 1 l žganja, ki pa je zelo blagega okusa. Kot zakrknjen kadilec in bolnik s kroničnim bronhitisom praktično nisem gledal televiziji, saj me je zvečer v sedečem položaju sililo na kašelj, kar žena ni prenašala stoično. Samo kratek požirek tropotčevega žganja je rešil ta problem. Očitno tropotec deluje tudi v obliki žganja. Po moji oceni dosti bolj uspešno kot v obliki sirupa.

Alkoholni pripravek iz regrata, pridobljen s parno destilacijo, prodajajo na spletu kot tekoči regrat, skoraj kot čudežno zdravilo in dosega visoke cene ( 100 ml od 30 evrov naprej).

  • Share/Bookmark

Gojenje regrata

1.Uvod

Regrat je prosto rastoča rastlina, ki jo Slovenci poznamo predvsem kot zgodnjo spomladansko solato in kot zdravilno rastlino. Moja ideja, da bi to nezahtevno rastlino gojili kot solatnico, pravzaprav ni nova, saj jo v nekaterih deželah gojijo že sto let. V Franciji je poznano pet sort regratov, ki se gojijo v rastlinjakih in v prostih nasadih . Te sorte imajo daljše in bogatejše liste tako, da so po videzu bolj podobni brokoliju, kot našemu domačemu regratu. V Franciji je letna pridelava več tisoč ton.

Sam sem se usmeril predvsem na naš domač travniški regrat z močno nazobčanimi listi, saj ga imamo potrošniki takšnega v spominu kot » regrat v solati«.

V prispevku so opisane možnosti gojenja in prodaje kot zelenjavo in dodatne predelave, ki je dostopna vsakemu pridelovalcu. Trendi novih odkritij, kot so regrat kot dieta, regrat,ki zdravi raka , regrat sto krat močnejši od kemoterapije, regrat kot brezkofeinska kava, regrat kot nadomestek gume, regrat za diabetike…, odpirajo nepredvidljive tržne možnosti.

V opisu ekonomskega dela se bom držal le preverjeno, preskušeno in že tržno uveljavljeno predelavo.

2. Regrat (Teraxacum officinale)

Regrat spada v družino nebinovk ( Asteraceae) in je razširjen v severnem zmernem pasu kot plevel. Obstaja več tipov regrata, vendar bom obdeloval le travniški regrat.

Regrat je trajnica. Dolga , vretenasta, razrasla korenina prezimi brez težav in spomladi požene nove liste. Nazobčani listi so sprva čisto pri tleh in ko se dvigujejo, prehajajo v rozeto. Listi zrastejo do dolžine cca 20 cm. Ko rastlina doseže določeno stopnjo zrelosti, iz sredine rozete poženejo votla stebelca do višine 20 cm, na katerih se razvije rumen cvet premera do 5 cm, ki se preoblikuje v okroglo lučko polno semen. Regrat cveti spomladi. Če se pokosi ali cvetove potrga, požene nove cvetove in lahko cveti tudi v jeseni.

Če se mu liste poreže tako, da se ne poškoduje srčike, požene nove liste in nove nastavke za cvet. Ob idealnih pogojih ( vlaga, temperatura med 20 in 30 st. C, kvalitetna zemlja) poženejo novi listi zelo hitro ( 1 cm/ dan) tako, da lahko režemo solatne liste v sezoni 1-2 mesečno. Vsakokrat pa moramo odstranjevati razvijajoča cvetna stebla. Rast se upočasni s krajšanjem dneva in z padanjem temperatur. Popolnoma se ustavi , ko pade temperatura pod 2 stopinji C. Pri 5 st. pod ničlo pa listi zmrznejo in odmrejo.

3.Koristni in uporabni deli regrata

Zeleni listi se režejo in uporabljajo predvsem v prehrani za solate in za zelenjavne juhe. Prav tako se lahko zmiksajo za zeliščne napitke.

Cvetovi se obirajo in uporabljajo za proizvodnjo naravnih barvil. V domači rabi pa za proizvodnjo znanega alkoholnega napitka, poznanega pod imenom regratovo vino.

Korenine, ki se izkopavajo v jeseni ali zgodaj spomladi, so najbolj priznane v zdravilstvu. Iz posušenih korenin se kuhajo čaji ( močan diuretik, antiseptik) ali pa se zmlete v prah prodajajo kot prehrambeni dodatek. Pražene korenine se uporabljajo kot kavin nadomestek za brez kofeinsko kavo.

Nekaj proizvodov:

Regratov alkoholni napitek, dobljen z maceracijo regratovih lučk ( cvetovi v sladkorni raztopini vrejo z dodatkom kvasovk).

Krauter Max, 14% alkohola, cena 40 Evro/ 100 ml.

Čaj regratove korenine 6,16 evra/ 50 g

Regratova tinktura 5,50 evra/50 ml

Regratova korenina v prahu 12 evro/100 g

Sestava regrata

Regrat ima v primerjavi z drugimi solatnicami bistven višjo hranljivo vrednost ( radič 69 KJ/100g, regrat 206) bistveno več železa in kalcija ( prekaša celo špinačo), več C vitamina, vlaknin, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitamina B1 in B2, flavina in še kaj. Po sestavi prekaša v smislu zdrave prehrane vse solatnice.

4. Gojen je regrata

4.1. Zemlja

Regrat ima rad bogato humusno zemljo in se pred sajenjem ne gnoji s hlevskim gnojem. Zorana, dvakrat pobranana zemlja se obogati z umetnim gnojilom amonijev nitrat, vendar le tretjino potrebne količine za solatnice ( do 300 kg/ ha). V času setve, kaljenja in rasti naj bo zemlja vlažna z možnostjo zalivanja ali namakanja. Zemlja naj bo rahlo kisla

pH 6-7. Rastlina z razvitim koreninskim sistemom preživi tudi sušno obdobje. Regrat lahko gojimo na prostem, pod folijo, v tunelu ali v rastlinjaku.

4.2 Seme in sajenje

Seme lahko kupimo v semenarni Ljubljana ali pa ga sami naberemo z trganjem razvitih lučk. Ena lučka vsebuje več kot 100 semen. Posušeno seme lahko skladiščimo več mesecev. Kaljivost je hitra. Po sejanju zrastejo prve rastlinice v 20 dneh. Poleti, ko so višje temperature pa v petnajstih. Od setve do prve žetve traja 7-8 mesecev

4.3 Pridelovanje

Regrat sadimo v izkopane jarke 6 cm narazen. Jarki so oddaljeni drug od drugega 40 cm, da je mogoč pristop pri obdelavi in pobiranju. Regrat lahko tudi sejemo, s tem da je seme pokrito z 0,3-0,5 cm debelo plastjo zemlje. V času kaljenja in rasti je potrebno zalivanje.

Lahko pa regrat posejemo v toplo gredo in sicer 3 g semena / m2. Pričakujemo lahko 700-1000 sadik.

Pri gojenju (posajanju, flancanju ) zasledujemo razmak 5 cm med sadikami in 40 cm med vrstami. Torej okoli 40 sadik / m2.

Rastline ne potrebujejo nobene fitofarmacevtske pomoči, saj so odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi močne grenčice niso privlačne niti za polže, niti za voluharje. Priporočljivo je odstranjevanje drugega plevela z puljenjem ali okopavanjem . Ker je iskan na trgu bel, v prst zakopan regrat, priporočam obsipavanje. Baje je takšen tudi manj grenak. Pridelovalci si pomagajo pred rezanjem pridelka z beljenjem tako, da regrat zastrejo kakšen teden prej s črno folijo.

Pri rezanju listov je treba paziti, da ne poškodujemo srčike, da ne zaustavimo hitrost obraščanja rastline. Sejanje v začetku poletja že omogoča spomladi, ko je povpraševanje po regratu največje in ko cena krepko preseže 10 evro/ kg že prvo žetev. Potem lahko mesečno pobiramo na novo zrasle liste. V poletnih mesecih skoraj vsaka fva do tri tedne, ko je dan daljši, temperature visoke. Dnevno zraste jo listi do 1 cm. Ves čas pa moramo odstranjevati ( trgati) cvetne nastavke, da ne pride do razvoja semen, saj se takrat upočasni rast rastline. Z razvojem cveta in ko dosežejo listi dolžino dobrih 20 cm, se pri tej vrsti regrata ustavi rast. Menim, da bi v primeru dobrih pogojev ( rodovitna prst, dovolj vlage) lahko letno poželi regrat vsaj 10 krat. Sam sem dosegal 15-17 g regratovih listov na sadiko ob žetvi. Za grob izračun je potrebno izhajati iz dejstva, da je prirastek teže na m2 pri regratu 2-3 manjši, kot pri endiviji ali radiču. Vendar je pri regratu letno deset žetev in je sam pridelek bistveno bolj voluminozen. Primerljiv je kvečjemu z motovilcem.

Dve leti stare korenine se že lahko izkopavajo ali zorjejo, Segajo do 25 cm globoko v zemljo. Korenine oćistimo zemlje, odstranimo zelene dele in jih opremo, Za čaje jih narežemo vzdolžno v večje kose , da ne izgubimo preveč mlečka in sušimo pri 40 st. C.

Korenine morajo biti suhe in jih hranimo v papirnatih vrečah ali lesenih zabojih. Korenine, ki jih bomo predelali ( zmleli) v prah kot prehrambeni dodatek ali pa uporabili za praženje ( 100 st.C) kot nadomestek za kavo, narežemo na manjše kose. Teža korenine je 3-25 g. Literatura navaja pridelek korenin 3,8 t/ha ali celo 10 t/ ha, odvisno pač od vrste regrata in načina vzgoje.

5.Ekonomika

Prodaja regratovih listov

gostota sadik: 40 sadik/ m2

Pridelek ob žetvi 17 g/ sadiko

Število žetev 10

Letni pridelek: 40×10X17= 6800 g* 6,8 kg

Povprečna tržna cena ( ocenjena, ker ga v poletnih mesecih ni na policah) je primerljiva z motovilcem. Spomladi je cena preko 10 evrov/ kg , čeprav se lahko regrat uživa tudi v solati skozi celo leto. Ker je regrat lahek, voluminozen , volumsko 1kg regrata zgleda tri krat več kot druge solatnice.

Ocenjena cena 7 evro/ kg

Donos: 6,8 kg X 7 evro= 47,6 evro/ m2 ali 4760 evro/ar ali 476.00/ ha.

Pri stroških pridelave ne rabimo nobenih kemijskih zaščitnih sredstev tako, da je strošek le zemlja, delo in voda za zalivanje.

Prodaja korenin

Vzemimo letni pridelek 4000 kg korenin / ha. Torej 400 g/m2

Če je cena korenin 6 evro/ 50 g , oziroma 120/ kg in mi to ceno več kot prepolovimo, dobimo 50 evro/ kg.

Donos korenin je torej 20 evro/ m2 ali 200.000/ha.

Skupni donos:

47,6 evro ( zelenjava) + 20 evro/m2 ( korenine) = 67,6 euro/ m2 ali 676.000 euro/ ha.

Zaključek

Gojenje regrata , prosto ali v rastlinjakih je lahko donosen posel, saj na našem trgu ni resne predelave, medtem ko potrošniki poznajo zdravilne učinke prve spomladanske solate. Rastlina zahteva le rodovitno zemljo in občasno zalivanje. Ni potrebno nobene fitofarmacevtske zaščite. Še rdeči polži ga ne napadajo. Seveda pa je potrebno najti trg oz. Prodajne poti tako za regrat, kot tudi za posušene korenine. Najenostavnejše je pridobiti nekaj porabnikov ( menze, hoteli, šole…) za zelenjavo in korenine plasirati v trgovine s prehrambenimi izdelki ali internetno prodajo.

Gojenje je nezahtevno, podobno gojenju tržaškega solatnika.

Dokler je proizvodnja le tržna niša, je zaslužek precejšen in sicer dobrih 60 evrov/ m2 letno. Torej na 1 aru ( 100 2), kar je pravzaprav manjši vrt, je lahko letni zaslužek 6000 evrov

  • Share/Bookmark