Vnosi v kategoriji 'miks' ↓

Cene kurilnega olja in trg

Da konkurenca in prosto oblikovanje cen znižujeta cena in da je to v korist potrošniku, ne drži.

Primerjajmo cene dizel goriva in kurilnega olja, ki se od 1.4.2016 prosto oblikuje.

Datum          cena disel goriva        cena kurilnega olja

1.4.2016           1,050                  0,705

22.9.2016         1,080                  0,800 ( Petrol)

Porast cene       2,85%                10,6 %

PS.: Ne pozabiti, da se kurilna sezona še ni začela in bi po logiki velika ponudba – malo povpraševanje morale biti cene minimalne. Pa so? Kaj bo, ko nastopi kurilna sezona.

Pa še mimogrede. V Sloveniji je vsaj deset ponudnikov kurilnega olja in zato ne moremo govoriti o premajhni ponudbi. In zanimivo. Para državni Petrol je od ponudnikov še najcenejši.

  • Share/Bookmark

BMZ se že čuti

Ni še dolgo tega, ko je Minister za pravosodje mag, Goran Klemečič zaposlil v vladi bivšega sodnika za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča ( skratka BMZ), svojega profesorja, mentorja in prijatelja.

Sadovi modre poteze se že kažejo. Hrvaško bomo tožili na evropskemu sodišču za človekove pravice, saj je nespoštovanje dogovorov med Slovenijo in Hrvaško o problemu varčevalcev Ljubljanske Banke, že pripeljalo do sodb, da naša modra poteza ( Drnovšek, Arhar, Mejak…) o ustanovitvijo Nove Ljubljanske Banke, na katero smo prenesli aktivo in na stari pustili pasivo, le ni bila tako modra in da mora država ( posredno davkoplačevalci) izplačati hrvaškim varčevalcem hranilne vloge bivše LB z pripadajočimi obrestmi.

Upam, da sta modra pravnika temeljito pretresla problematiko in ocenila realnost dobiti tožbo. Da bi ne šlo le za pridobivanje časa, ki bi se na koncu pokazal kot še ena blamaža.

Rezultat iskanja slik za Boštjan M. Zupančič slike

  • Share/Bookmark

Prešernova proslava

Zadnjič sem si na TV ogledal Prešernovo proslavo in podelitev Prešernovih nagrad. Okoli programa so vsako leto polemike in tudi letos ni drugače. Režiserji pričakujejo uresničitev svojih izvirnih idej, gledalci pa le predstavo, ki bo pela hvalnico naši kulturi, slavila slovenski narod in pihala na našo nečimernost in ponos.

Prvi vtis petja zdravljice v različnih jezikih je pri meni ustvarilo vtis, da gre za svetovni dan kulture. Seveda lahko to sporočilo gledamo tudi drugače. Morda je režiser hotel poudariti slovenske vrednote kot obče človeške in našo kulturo kot del svetovne dediščine.

No, Prešernov nagrajenec Partljič je v zaključnem govoru le malo preveč nakladal in dolgovezil. S kritiko stand up komikov, monologov in dialogov ter zahtevi po posebnem gledališču komedije je malo preveč pihal v svoj rog.

V nadaljevanju , ob vinu in prigrizkih je izstopil režiser Mare Bulc v intervjuju, ko je organizatorje cenzure, ker ga je omejevala v svobodi izražanja, ko ni dovolila na sceni bodeče žice in državnega grba v črno beli tehniki. Naslednji delovni dan so mediji obvestili slovensko javnost, da se pri nas s cenzuro omejuje svoboda izražanja. Nov prijem v majanju Cerarjeve vlade.

Bil sem kar malo začuden. Od kdaj so zahteve in želje naročnika cenzura? Naročnik in plačnik vendar lahko izbira in vpliva na program. Tako je v zgodovini bilo vedno. Tudi Michelangelo pri slikanju Sikstinske kapele ni imel popolnoma proste roke.

Morda bi ne bilo odveč, če bi Prešernov sklad pravočasno razpisal natečaj za scenarij proslave, da bi se lahko vključili v igro tudi neuveljavljeni umetniki. In v tem primeru bi se lahko naročnik svobodno odločal za izbiro scenarija, ki bi ga ocenil za primernega. S tem se bi izognil na korekcijo režiserjeve kreativnosti, ki se baje imenuje cenzura.

  • Share/Bookmark

Prestopanje poslancev

Posebno na levici je pojav preseljevanja poslancev iz stranke v stranko ali pa med neodvisne,  močno prisotno. Ko stranka izgublja moč, ko njihova pričakovanja niso uresničena ali pa pri konkurenčni stranki iztržijo več, se jadrno preselijo. Pravi kruhoborci!

Predlagam, da se zakonsko uredi, da prestop v drugo stranko med mandatom ni mogoč. Pošteno je, da se v primeru nestrinjanja s politiko svoje domicilne stranke poslanec ne strinja in odstopi. Zamenja ga kandidat za poslanca iz čakalne liste.

Gre za dejstvo, da je bil poslanec izvoljen na strankarski listi, stranka ga je kandidirala in vlagala v volilno promocijo. Torej ni neodvisen, saj Janeza Novaka nismo volili izključno zato, ker je fejst fant, pač pa predvsem zato, ker je na listi stranke, ki uživa naše simpatije.

Prav je, da se poslanec lahko odloča tudi po lastni vesti in ne le po strankarski direktivi. Morda je tudi prav, da ga ščiti poslanska imuniteta in da ga stranka zaradi neposlušnosti ne more kar odpoklicati. V primeru resne kršitve zakonov ali etičnega kodeksa , ga tako in tako lahko zamenja državni zbor.

Beganju poslancev zaradi lastnih računov, zaradi pritiskov neformalnih klik na določeno stranko in posredno sesuvanje vlade, čemur smo ravnokar priča, je treba narediti konec.

  • Share/Bookmark

Nacionalna garda-inovacija SDS

Ni še dolgo tega, ko sem na tem blogu ponovno zapisal, da je bila ukinitev naborniške vojske napaka in da argumenti strokovnosti in učinkovitosti profesionalne vojske ne zdržijo na primeru Izraela in Švice. Je pa profesionalna vojska primernejša za zunanje intervencije, kot so Irak, Afganistan in podobno. Avstrijci so celo referendumsko zavrnili predlog za ukinitev naborništva.

Ker se je pokazalo, da tako malo številčna vojska ne more varovati niti meja, kaj jih šele braniti , če pride do razpada EU, ki lahko ponovno navrže nerešene teritorialne probleme. Nato ni namenjen za vojaško reševanje med članicami, pač pa za obrambo proti tujemu sovragu izven vojaške zveze.

V času ministrovanja Janše se je ukinilo obvezno služenje vojaškega roka, prevetrila se je sestava slovenske vojske, prevetrila se je policija. Teritorialne obrambe, ki je bila podobne zasnove kot ameriška nacionalna garda, ni več. Rezervne sestave vojske je relativno malo. Njega dne je imela tudi policija močno rezervno sestavo, ki so jo uporabljali tudi za varovanje večjih javnih prireditev, ni več. Ta posel so prevzele zasebne družbe. Idejo o strankarski vojski je svoj čas imela stranka Marjana Poljška, ko je skušal skrbeti za red in mir z ekipo močnih fantov- prostovoljcev. V tistih časih so vse politične stranke ( tudi SDS) obsodile poskus formiranja strankarske vojske in je projekt padel v vodo.

Stranka, ki je aktivno pomagala razkrojiti obrambni sistem , ki je temeljil na konceptu oboroženega naroda in agendi »nič nas ne sme presenetiti« in zagovarjala najemniško vojsko, ponovno ponuja strankarsko obarvan koncept, zapakiran v ameriški celofan »narodne garde«.

Zakaj narodno gardo, ko pa imamo že uveljavljen model teritorialne obrambe? Zakaj le prostovoljci domoljubi?

Izraz domoljub je pri nas povezan z nacionalističnimi nagibi skrajne desnice. Bomo tem rogoviležem dali orožje in legitimnost, da bodo jutri udarna pest slovenske desnice. Zgodovinsko so podobne falange poznali Italijani pod imenom črno srajčniki, Nemci rjavo srajčnike SA, Jugoslovani Orjuno.

Morda je dovolj le razširiti rezervni sestav vojske in policije?

Morda bo smiselno razmišljati o obveznem vojaškem roku ( kot Avstrijci) in se pripraviti tudi na plan B , če Evropa razpade. Zveza NATO pa tako ni bila namenjena za reševanje konfliktov med posameznimi članicami. Grki zaradi potencialnih konfliktov s Turčijo vzdržujejo številčno vojsko, pa čeprav sta obe državi v Nato paktu.

Spomnim se dr. Rupla, ki je v propagandi za vstop v Nato prepričeval državljane, kako je članstvo najboljši garant varnosti. Spomnim se ga tudi, ko je na soočenjih na TV vehementno poudarjal, da mi nimamo problema s Hrvati glede Piranskega zaliva. Problem ima EU s Hrvaško, saj smo mi že del evropske povezave. Pa poglejte, kaj je naredila EU za ohranitev našega interesa na morju? Še izstop Hrvaške iz arbitražnega sporazuma ne bodo javno grajali.

Zato poudarjam, da srbski pregovor » Pouzdaj se use i u svoje kljuse« drži. Res je nekaj potrebno storiti za krepitev obrambne sposobnosti države.

Vendar ne z falango » domoljubov«, pa četudi jih imenujemo narodna garda.

Poveljnik Ljudske republike Doneck

  • Share/Bookmark

Kmečke slike – malo drugače

Predstave o kmečkem življenju so idealizirane. Ne gre le za to, da je bilo življenje  težko, pač pa tudi za to, da so ga ljudje živeli v sozvočju z naravo. Živali koristimo sebi v prid. Prašiče koljemo, s konji vozimo, krave molzemo ( zato morajo redno teletiti in mi jim pravočasno odstranimo mladiča), mačke lovijo miši ( zato  so v hlevu in jih hranimo le občasno), pes je privezan na verigo,da nam čuva dvorišče. Otroci so del tega življenja in daleč od idealne podobe iz meščanske perspektive. V nadaljevanju bom opisal nekaj primerov kot sem jih sam doživljal.

Koline – domači praznik

Pri nas doma smo imeli  malo zemlje, le toliko, da smo  redili  enega ali dva prašiča. Ko smo jima čistili hlev in kidali gnoj, smo ju spustili na dvorišče. Takrat je bil promet še zelo redek in nas ni bilo strah, ko sta pobegnila na cesto. Bila sta udomačena in sta se odzivala na mlaskanje z jezikom ter na besede: Čun, čun…« Še bolj pa na potresavanje koruznih zrn v pločevinasti posodi.

Otroci smo se bali dneva kolin, dneva, ko bomo res jedli malo boljše, vendar pa bomo zato izgubili dve živali.

Dan pred kolinami je bila mati živčna, saj je pripravljala posode, kuhala riž za krvavice;  od soseda smo si sposodili baranco, trage, verige in kavlje. Malo naprej, kjer smo kupovali mleko, smo si sposodili  masivno mizo za sekanje mesa..

Naslednji dan smo že navsezgodaj kurili v alfo. To nalogo smo imeli otroci. Dovolj vrele vode je poleg dobro stolčene kolofone osnovni pogoj, da je svinja dobro pobarna a in s tem očiščena ščetin.

Ob osmih zjutraj je prišel mesar s torbo nožev in mašino za delanje krvavic. Popil je šilce slivovke za korajžo in za jutranje ogravanje. Ko je zvrnil šilce, si je pomel roke, vzel torbo z noži in rekel: » Gremo ga ubit! Čaka nas še veliko dela.«

Sam sem bil že malo starejši in sem že bil zadolžen, da držim prašiča za zadnjo nogo. Mlajši brat je že bil del ekipe. Rekli so mu, da bo držal prašiča za rep in se tako navadil na delo.  V  resnici  je nosil  prestreženo kri  preliti v večjo posodo. Ker smo bili lačna in številna družina, je bila količina prestrežene krvi pomembna, da smo lahko naredili več krvavic. Višek krvi  je mama spekla v ponvi.

Mama je dala prašiču koruzo, da se je zamotil. Takrat mu je mesar nataknil nogo v zanko . Nekdo od močnejših je prijel za to vrv. Z vrvjo na zadnji taci in za ušesa so ga klavci izvlekli preplašeno žival iz svinjaka.

»Zdaj ga primite!« je zaklical mesar in povlekel vrv  tako, da je prašiča s pomočjo ostalih, ki so ga prijeli za tace, podrl na tla. Pokleknil je poleg glave dovolj daleč tako daleč, da ga žival ni dosegla z rilcem. Spretno mu je zapičil dolgi mesarski nož v vrat. Svinja se je med kričanjem ves čas silovito upirala. Zaman. Ko jo je mesar zabodel, je spremenila cviljenje iz strahu v cviljenje  začudenja. Čez čas se je slišalo le še hropenje in čutilo drgetanje mišic. Ko je mesar prerezal glavno arterijo, je izvlekel nož in s posodo lovil iztekajočo kri. V začetku je lila v curkih. Pozneje le še v malih količinah v sozvočju z utripom srca kot mali presihajoči ponor. Ko je bila posoda polna, je mesar z roko zamašil rano in počakal, da je mlajši brat prinesel nazaj izpraznjeno . Odmaknil je roko in s tem odprl rano nad podstavljeno posodo.

Počasi  je življenje odtekalo. Ko je žival negibno obležala, smo jo potegnili na dvorišče. Oprali z mrzlo vodo, jo naložil na trage in prevrnili v baranco. Posuli smo jo s kalofonijo in jo dobro utrli med ščetine. Posebno problematična je bila glava in seveda parklji.  Tako pripravljenega prašiča smo polivali z vedri vrele vode. Z vlečenjem verige pod ubitim truplom sem in tja, smo mu posnemali ščetine. Ostanke po tacah in glavi smo pobrili z ostrimi noži.

Doživel sem , da je prašič v bazenu  z vrelo vodo oživel. Vendar ne za dolgo. Nazaj je omahnih v svet mrtvih. Takšni dogodki niso bili v čast mesarju in njegovimi klavskimi sposobnostmi.

V tistih časih ( morda je na kmetih še danes) so se morali že otroci vključevati v ta krvavi posel. S tem so se potrjevali in inicirali v svet odraslih. Kdor pa je pred temi opravil bežal, je bil zasmehovan, sebi in staršem v sramoto..

Dober mesar, ki je kaj dal na svojo strokovnost, je običajno dokaj hitro pokončal žival. Poznal pa sem tudi mesarje, ki so trdili, da se mora žival dolgo mučiti, da iztisne iz telesa vso kri. Tako meso se baje boljše drži ( se ne pokvari). Bili so tudi mesarji, ki so pili svežo kri. Baje je bila posebno cenjena telečje. Takrat so verjeli, da morajo vajenci popiti vsaj dva deciliter krvi, če hočejo mojstri.

V spodnjih krajih, kjer so na splošno ljudje veseljaki, so prašiču z kolomazom namazali ušesa in vsaj eno nogo, za katero je prijel nekdo, ki so si ga hoteli privoščiti. Tako je med klanjem dostikrat prašič pobegnil v sramoto tistega, ki se mu je prvi izmuznil iz prijema.

Krvavečo žival so lovili po dvorišču in jo končno pokončali. To je bilo smeha in zafrkavanja na račun nerodneža.

Meni niso bile koline praznik, pač pa dan žalovanja, še posebno, ker sem moral sodelovati pri krvavem obredu. Že takrat se je kazal v meni  odpor do grobosti, nasilja, skratka z drugimi besedami en mali pezde.

Danes, petdeset let pozneje lahko samo prikimam. Res ni bilo v meni ničesar moškega v stilu starogrških junakov jungovskega odraščanja i herojske poti.

  • Share/Bookmark

Podnebne spremembe in prenaseljenost

Aktualno segrevanje Zemlje se povezuje s porastom toplogrednih plinov. O tem govorijo  vsi: posamezniki, gibanja, stranke, politiki. V spominu človeka, ko so obstajali že pisni viri  in ko še ni bilo industrializacije so zabeležena izrazito topla obdobja in  mala ledena doba. Iz  anali vrtin ledu je tudi razvidno, da so bila obdobja, ko je bila vsebnost ogljikovega dioksida visoka. Samo en resen izbruh vulkana ali katastrofalnega požara zasenči emisije toplogrednih plinov vseh termoelektrarn skupaj.

Zaradi čistejšega okolja , zaradi iskanja novih virov energije, zaradi odgovornejšega in bolj higieničnega ravnanja človeštva podpiram prizadevanje za zmanjšanje toplogrednih plinov. Del znanstvenikov napoveduje celo malo ledeno dobo, torej ohlajanje planeta in porast temperatur povezuje z aktivnostjo Sonca.

O prenaseljenosti planeta pa se že leta ne govori več. Kot da vsi narodi pričakujejo novo vojno, ko bomo osvajali tuje teritorije in bo število prebivalstva pomembna strateška prednost.

Še pred tridesetimi leti so Kitajci forsirali družine enega otroka. V Indiji so ženskam, ki so se sterilizirale, delili tranzistorje. Unesco je razsvetljeval predvsem nerazviti svet o uporabi  kontracepcije. Zastonj so delili kondome in druga zaščitna sredstva. Kontrola rojstev in načrtovanje družin sta bilal takrat pomemben projekt. Danes o tem ne govori nihče več.

Število prebivalcev raste skoraj potencialno.

Za časa Kristusa ocenjujejo, da je živelo 300 milijonov ljudi. Tisoč let pozneje je bil le malenkosten porast na 310 milijonov.

Na začetku industrijske revolucije, torej pred dobrimi dvesto leti, je na planetu živela ena  milijarda Zemljanov.

Sto let pozneje, okoli leta 1900 že 1,5 milijarde. Leta 1987 , v času, ko smo še govorili o omejevanju rasti prebivalcev, je že živelo 5 milijard prebivalcev. Trenutno nas je okoli 7,25 milijard in vsak dan se poveča število za 200.000. Ocenjuje se, da nas bo leta 2050  že dobrih 9,5 milijard. Leta 2300 pa že 35 milijard.

Morda je ta trend za gospodarstvo dober. Povečuje se trg. Povečuje se konkurenca delovne sile

Povečuje se rezervar za strankarsko in politično kadrovanje . Povečuje se število  duš. Za privržence reinkarnacije je to odlična novica, saj umrlim dušam ne bo potrebno predolgo čakat na ponovno rojstvo.

Slabo pa je, ker svet ne bo mogel nahraniti toliko lačnih ust kljub gensko spremenjeni hrani. Ne bo jim mogel nuditi dostojno življenje, vključno z zdravstvom, šolstvom, delom, varno starostjo…

Upočasnitev rasti svetovnega prebivalstva je pomembnejši prispevek k  sanaciji planeta, kot pa mešetarjenje s kvotami  toplogrednih plinov. Vendar v tem prizadevanju kapital ni našel svojega interesa. Povečana prodaja kondomov in kontracepcijski tablet je premajhna spodbuda.

Še tako plemenite besede postanejo meso, ko v njih zasluti kapital poslovno priložnost.

Ideja Zelenih o čistem okolju so spodbudile nemško industrijo, da je nudila čistilne naprave, filtre, čistilce, predelavo odpadkov, sežigalnice. Zmanjšanje energije na osnovi ogljika je omogočila razvoj vetrnih in sončnih elektrarn, kjer v ponudbi zopet prednjačijo razvite dežele. Drastičnega znižanja emisij ogljikovega dioksida  se na tiho veselijo pristaši nuklearnega lobija, ki si tudi v Sloveniji že manejo roke.

Le v omejevanju števila rojstev, ki je največji prispevek k ekološki sanaciji Zemlje, ne vidi nihče poslovne priložnosti.

  • Share/Bookmark

Pikasti mišjak

1.PIKASTI MIŠJAK ( Conium maculatum L )

V antiki so ga Grki uporabljali za izvrševanje smrtnih kazni ( pitje skodelice strupa). Najbolj znana je usmrtitev Sokrata.

Rastlina je dvoletnica. Ima votlo steblo, na nekaterih mestih rdečkaste barve, posute s komaj vidnimi pegami. Listi so rahlo nazobčani, majhni, vendar jih je na posamezni veji precej. Cvetovi so beli, drobni, neizraziti v kobulah. Cvete od junija do avgusta. Korenina je podolgovata, rumeno bela ali bela. Podobna je peteršilju. Plodovi ( seme) je okroglo, ploščato.

Rastlina doseže do 2m višine in raste na brežinah, ob poteh. Ker se razmnožuje s semenom, je ponavadi na posameznih področjih večje število rastlin. Baje ima rastlina vonj po mišjem urinu, vendar tako neizrazit, da je tovrstna identifikacija nezanesljiva.

Rastlina je podobna divjemu peteršilju, janežu, kumini, kopru, veliki trobeliki, dežnu. Po velikosti je zelo blizu velikemu dežnu 2-2,5 m, vendar so dežnovi listi zelo veliki ( tudi več deset centimetrov). In seveda, posamezni cvetovi so pri mišjaku zelo drobni, brez vidnih venčnih listov, čeprav se cela kobula na daleč ne razlikuje od podobnih rastlin.

Sam sem najlažje prepoznaval mišjak po drobnih, srčasti, nazobčanih listih, ki so zelene barve, le da so na zadnji strani bolj belkasti , po drobnih posameznih cvetovih ter rdečkastem votlem steblu. Ker ga je zelo veliko v našem koncu, sem bil popolnoma prepričan šele po testu strupenosti na polžih.

Vonj in okus: rastlina diši po miših (?) in je grenkega ter slanega okusa.

Vsebina učinkovin: alkaloid koniin, gama konikein-N, eterično olje, konhidrin, jabolčna kislina.

Strupenost: Cela rastlina je strupena. Največ strupa vsebujejo korenine in semena.

Glavni strup je koniin, ki deluje dražilno in paralizira živčni sistem. Smrtna doza koniina za človeka je 0,5 – 1 gram. Alkaloid koniin je rumena trdna snov, ostrega vonja in pekočega okusa. Dobro se topi v hladni vodi ( do 25%), slabše v vroči. Topi se tudi v alkoholih, etrih in drugih organskih topilih. Tali se pri -2 st.C . Vrelišče je okrog 220 st. C . LD50 za miši je 7 mg / kg.

Kemijska formula.

Znaki zastrupitve: glavobol, slinjenje, omotica, krči, širjenje očesne zenice, žeja, bruhanje, koma., paraliza mišic in posledično zadušitev.

Prva pomoč: Bruhanje, uživanje medicinskega oglja, zdravnik.

Uporaba mišjaka v zdravilstvu:

–kožne bolezni ( kožni rak, luskavica, herpes…)

-bolezni živcev (krči, Parkinsonova bolezen, nekontrolirani gibi…)

-bolezni dihal: bronhitis, kašelj, astma…

-bolezni prebavil: povečanje kisline, krči v dvanajsterniku, prebavne težave, črevesni zajedavci

-nalezljive bolezni: sifilis

Uporablja se ga tudi v homeopatiji (zdravilo Conium) in v veterini za zdravljenje kožnih in prebavnih težav.

Pripravimo si lahko alkoholno tinkturo in listov ali še bolje iz semen. Pustimo stati 30 dni in nato precedimo. Dnevno se vzame 5-6 kapelj tinkture z vodo ali čajem. Ker gre za močan strup, se pred uporabo posvetujmo z zdravnikom.

Priprava vabe za polže

Semena sem namakal nekaj ur v alkoholu. Kakšnih 10 ml tekočine sem razredčil v vodo, da sem oblažil okus in vonj alkohola. Dodal sem sladkor, da je vaba za polže bolj privlačna.

Vsebino sem nalil v podstavek od cvetličnega korita, jo postavil na rob vrta, jo zaščitil pred mačkami in psi s zabojčkom za sadje Še posebno je priporočljivo, če v vabo dodate nekaj mačjih briketov, saj so polži na njih nori.

Rezultat poskusov:

Vaba : Rezultat

_____________________________________________________________________________

Sveža rastlina, cvet, korenina in listi: Polži se vabe ne dotaknejo in jo ne zaužijejo

Čaj iz sveže rastline (dodan sladkor) Polži pridejo do vabe, vendar jih pogine zelo

malo ( le manjši )

Alkoholna tinktura ( sladkor) Polži gredo na vabo, še posebno, kadar so

dodani mačji briketi. Do jutra je poginilo tudi po več deset polžev.

  • Share/Bookmark

Polži in strupene rastline – uvod

V lanskem letu sem preiskusil rdečo mušnico kot sredstvo za zatiranje rdečih polžev. Uspeh je bil presenetljiv, o čemer sem pisal na tem blogu. Ker pa nismo vsi gobarji in nas prijatelji nezaupljivo gledajo, ko jih prosimo, da naj med gobarjenjem pobirajo tudi rdeče mušnice ( goba je halucinogena), sem se odločil, da poskusim strupene rastline v borbi proti tej rdeči slinasti golazni.

Uporabil sem naslednje rastline:

pikasti mišjek ( Conium maculatum L )

tisa ( Taxsus baccataL )

orlova praprot ( Pteridium aquilinum )

jesenski podlesek ( Colchicum autumnale L )

cesarski tulipan ( Fritillaria imperialis )

preobjeda ( Aconitum napellus L )

Želel sem uporabiti tudi belo čemeriko in veliko trobeliko, vendar ju žal ne znam najti v prirodi. Za vabo sem uporabil alkoholno tinkturo korenine z dodatkom sladkorja, svežo korenino, če so bili gomolji ( podlesek, tulipan) in svežo rastlino. Vabo sem nalil v podstavek cvetličnega korita in pokril vabo z zabojčkom za sadje, da sem preprečil dostop do vabe drugim sprehajalcem ( mačke, psi ). Ponoči sem ob baterijski svetilki pogledal število obiskovalcev in zjutraj preštel mrtve. Tako sem lahko ocenjeval učinkovitost strupa na polže.

Na splošno so na strupe, ki so nevarni za sesalce, mrzlokrvne živali bolj odporne. Letalne doze LD npr LD50 so količine strupa v mg na kg telesne teže, od katerih umre zaradi zastrupitve 50 % zastrupljenih primerkov. Za živali literatura navaja LD50 , medtem ko za človeka le LD, to je doza, kjer se že pojavijo prvi znaki zastrupitve. Običajno so potrebne količine za smrt vsaj tri krat višje. Literatura govori tudi o načinu doziranja. Najhitrejši učinki so pri vbrizganju strupa v žilo in najpočasnejše gre pri absorpciji skozi kožo. Zato je pri zunanji uporabi strupenih rastlin pomembno, kakšno površino kože obdelujemo. Strokovna literatura pri uporabi jesenskega podleska priporoča največ 5 % kožne površine.

Večina rastlinskih strupov je delno topna v vodi. Odlično pa so topni v alkoholu. Zato so alkoholne tinkture bolj učinkovite kot prilivi z vročo vodo.

V nadaljevanju bom predstavil testirane strupene rastline, ki so tudi poznane kot zdravilne rastline predvsem pri močnih artrozah, artritisu, putiki, kožnim boleznim ( tudi luskavico). Nekatere so uporabili kot zdravilo proti raku ( Kneip), nekatere se še danes testira kot citostatike.

Ker gre za strupene rastline, ki so tudi človeku nevarne ( posebno preobjeda, pikasti mišjek, velika trobelika, bela čemerika) , priporočam previdnost. Pri rezanju gomoljev uporabite rokavice za gospodinjska dela. Priprava tinktur naj bo ločena od gospodinjstva ( v drvarnici, kleti, garaži). Tinkture označite poleg običajnega ( ime rastline, topilo, datum, čas in kraj nabiranja) tudi z znakom »strup« in jih shranjujte daleč od dosega otrok.

Priporočam, da se pred nabiranjem in predelavo strupenih rastlin ponovno preberete poglavja o znakih zastrupitve in o prvi pomoči.

  • Share/Bookmark

Natresk – domača aloa vera

Natresk ( Sempervivum tectorum L ) je v ljudskem zdravilstvu poznana predvsem kot rastlina, katere sok lajša bolečine v ušesih, odstranjuje bradavice in kurja očesa, pospešuje celjenje ran in podobno. Je skromna rastlina, debelolistna v dveh variantah; rdečkasta, s tanjšimi listi in zelena, z debelimi mesnatimi. V zdravilstvu se ne dela razlike, le zelena daje več soka in je zaradi debeline listov bolj primerna za polaganje rezin na rano. Sam sem poskusil natresk pri zdravljenju luskavice tudi v kombinaciji s krvavim mlečkom ( ki zavira rast celic- mitoza). Rezultat je v mejah pričakovanja. Luskavico nisem pozdravil, pač pa jo obvladujem brez zdravniške pomoči. Kadar se koža preveč odebeli, nanesem čez noč s pomočjo porulita narezane lističe natreska, ki povzroča, da odmrle celice odstopajo od tkiva in se potem lepo z drgnjenjem odluščijo od kože.

Polaganje na bradavice in starostne pege pri meni ni dalo pričakovanih uspehov.

Učinkovit pa je obliž natreska pri pikih žuželk ali opeklinah od soka velikega dežna.

List natreska je osvežilen, sočen, kiselkastega okusa in je primeren za uživanje.

Raziskave so potrdile, da deluje zaviralno na streptokoke in dejansko zdravi okužene rane, kar je v praksi tudi potrjeno. Poročila o uspehih pri zdravljenju raka ( posebno Kneip) in novejše raziskave o zdravljenju raka na materničnem vratu so sicer obetavne, vendar preuranjene.

Sam sem poskusil tudi inkovski recept ( Kraljevi zapiski Inke) za zdravljenje poškodovanih oči. Sam sem zaradi močnega vnetja oči dal na veke prežvečeni natresk čez noč in zjutraj je bil pogled bister, brez motnosti nakopičenega gnoja. Nepredelan natresk nisem uporabil, saj sok deluje močno na kožo in morda tudi na občutljivo oko.

Pravzaprav natresk deluje podobno kot aloa vera, le da ni tako tržno prepoznaven. Iz njega lahko ravno tako pripravljate kreme, tinkture, celo gel iz soka, če mu dodate zgostilo ( sam uporabljam CMC- karboksi metil celulozo).

Obloge odlično pomagajo pri opeklinah, ki jih povzroča veliki dežen.

Ker trenutno raziskujem učinek strupenih rastlin na rdeče polže, sem iskal veliko trobeliko in pikasti mišjak. Ker je teh rastlin, ki so podobne divjemu peteršilju, kar nekaj , sem skušal identificirati veliko trobeliko po odebeljeni prekatni korenini. Če nisi botanik, je z opisov težko z gotovostjo prepoznati rastlino, še posebno, če značilnosti ne izstopajo tudi za nepoznavalca. Za pikasti mišjak je opisana značilnost rahel vonj po mišjem urinu. Kdo od mestnih ljudi pozna vonj mišjega urina? No, pa sem se lotil visoke rastline ( 2 m), ki bi bila lahko trobelika ali mišjak tako, da sem izkopal korenino. Pri tem se je odtrgal list . Pri kopanju sem se z golo podlaktjo dotaknil listnega štrclja. Nobene bolečine, le zvečer kljub umivanju rok, sem opazil rdeče sledi, ki so se naslednji dan poglobile in delovale kot opekline ali razjede. Na rane sem dva dni ( čez noč) polagal natresk. Proces razjedanja se je ustavil. Drobne razjede so izginile. Le glavna je pustila rdečo sled na koži še vsaj dva tedna. Pri velikem , še posebno pri orjaškem dežnu je potrebna posebna previdnost. Sok je zelo agresiven. Od vseh podobnih rastlin se ga najlažje prepozna po velikih listih, ki so izrazito veliki na spodnjem delu votlega stebla. Listi so podobni listom kumare, buče., le bolj razvejani. Veliki so lahko več deset centimetrov in to posamezni list. Literatura pri opisih listov dostikrat govori o velikosti listne veje in ne o posameznih listih. Pri mišjaku so lahko spodnje veje tudi polmeterske, vendar posamezni listi ne prekoračijo velikosti desetih centimetrov.

  • Share/Bookmark