Vnosi v kategoriji 'miks' ↓

Zakaj Cerarja za premiera?

Nekako se nočemo sprijazniti s parlamentarno demokracijo, kjer je predsednik vlade bolj koordinator, kot pa pravi vodja. Še vedno sanjamo o močnem , odločnem vodju, ki nas bo popeljal kot Mojzes v obljubljeno deželo.

Sam sem očitno demokrat, saj si želim preudarnega, cincavega predsednika, ki bi bil bolj koordinator kot vodja. In predvsem ne hiperaktivno in visoko produktivno vlado, ki bi proizvajala po tekočem traku nove zakone, nove novele, novelo novel, brez treznega razmisleka ali ima vlada dovolj moči in volje, da svoje produkte dejansko implementira v praksi. Tudi naglica s hitrimi postopki sprejemanja odločitev je nevarna. V javni obravnavi z dovolj časa, se pojavijo argumenti za in proti , organizira se lahko civilna iniciativa, ter kakšen umotvor tudi zruši. V takšnih primerih zakonodajalec reagira panično, saj misli, da si ne sme dovoliti, da njegov predlog pade. Zaradi močnega ega se odklanjajo tudi dobri predlogi opozicije z argumentom, da niso zrasli na naših logih. Če bi politika res verjela, da je dekla ljudstva, bi bil takšen ego popolnoma odveč.

Cerarja smo volili, ker je veljal za poštenjaka, res malo cincavega in obotavljivega, brez prave karizme. Preoblikovanje Cerarja v odločnega vodjo, potencialnega diktatorja, karizmatičnega laskača volivcem, populista, bo negacija starega Cerarja, ki smo ga nekoč s skoraj plebiscitarno podporo tudi izvolili. Izraelski in ameriški svetovalci mu ne bodo koristili. Prej švicarski, saj njihovega predsednika večina sploh ne pozna.

  • Share/Bookmark

Vsem drugačnim za Novo leto

Otroško pričakovanje dobrih mož, mistično praznovanje zmage sonca nad temo, versko pričakovanje rojstva odrešenika, začetek novega obdobja, polnega zaobljub, se pod blagovno znamko Veseli december počasi končujejo.

Vsem osamljenim, razvrednotenim, introvertiranim in malo drugačnim bo kmalu odleglo, ko se bo obdobje decembrskih saturnalij izteklo.

  • Share/Bookmark

Državna proslava

Skoraj vsako obeležje iz časov osamosvajanja ima dva pola; levega in desnega. Pravzaprav je osnovni vzrok razklanosti v vztrajnem prizadevanju države, da bi slovenski samostojnosti dala obči pečat in da ne bi bila le produkt prizadevanja enega heroja- supermena in njegovih pomočnikov.

Pa se sprašujemo, od kod takšna ravnodušnost do osamosvojitve? Zmerjanje z udbomafijo in jugo nostalgiki je nekako » passe«. »Domovinska vzgoja nam manjka!« zaključijo domoljubi.

Morda pa je ravnodušnost posledica nevtralne večine, ki ne proslavlja ne Cerarjeve in ne Janševe proslave.

Ignoriranje vidnih strankarskih veljakov državnih proslav je zelo slabo sporočilo k utrjevanju temeljev državnosti in za člane parlamenta, vlade in strankarske voditelje skrajno nevzgojeno dejanje. Prvak opozicije bi se že moral potruditi in počastiti dan državnosti s svojo prisotnostjo v prvi klopi, pa čeprav stisnjenih zob. Tudi to je politika.

  • Share/Bookmark

Staroverci – brtin, čarobna palica

Brtin je imel le gospodar hiše, ki ga je vedno hranil nad vrati izbe. Brtin se je namreč enačil z lastništvom hiše. O tem so bili seznanjeni vsi, ki so živeli v hiši. V običaju je bilo, da ga je gospodar, ko je domačijo prevzel eden od sinov ali pa zet, izročil njemu.

Brtin je po ljudskem glasu izdeloval tisti, ki je v kraju zdravil z zelišči in tudi zagovarjal. Slišal sem praviti, da je bil na našem koncu zadnji izdelovalec brtinov nekdo, ki je živel tam nekje pod Čančami v neki samoti ob Lepenki. Vendar je bilo to zelo davno, ker ga ni nihče več poznal. Vedeli so le, da je bil posebnež, ki se je rodil v srajčki in ki je znal hoditi v ris. Menda so mu rekli Kvejc. Brtin lahko opišem zelo natančno

Izdelan je bil iz nagnojevega lesa, da bi trajal večno, ker ta les sploh ne zgnije. Debelina brtina je bila za dva prsta, dolžina pa za laket. Danes je to 3 cm debeline in 50 cm dolžine. Na obeh koncih je bil v prerezu palice vrezan enakostranični trikotnik, torej tročan. Na konicah trikotnika pa je bil po dolžini palice vrezan žleb. Ti trije žlebovi so tako povezovali trikot­nika na obeh koncih palice. Tisti, ki so imeli težave z ožiljem na nogah, torej s krči ali ozeblinami, so brtin z bosimi nogami valjali po podu zjutraj in zvečer. Izboljšanje je bilo kmalu vidno. Z brtinom so prav tako gladili tudi bolno živino ali tisto, ki se ni ubrejila. Na enak način so pomagali tudi bolnikom ali ženski, ki ni mogla zanositi. Brtin pa je skrbel tudi za plodnost polj in semen. Zaradi vsega tega ne preseneča, da so ga imeli za čudežno palico

  • Share/Bookmark

Čudni Slovenci ?

Čudni Slovenci ?

Ko govorimo z zgražanjem, posmehom ali občudovanjem o značilnosti Slovencev, se zelo hitro ujamemo o stereotipe, ki jih mantramo do onemoglosti, brez upoštevanja zgodovinskih danosti in majhnosti naroda, ki je oblikoval svojo lastno strategijo preživetja.

Pridnost in poštenost sta tipični vrlini služabnika. In to so Slovenci v zgodovini ves čas bili. Za gospodarja sta pomembni pridnost in poštenost in morda za gospodinjo še snažnost ter pedantnost.

Te vrline so bile pomembne na takratnem trgu dela ( kot se temu danes reče) in imperativ za preživetje.

Zvitost in znajdenost sta lastnosti iz senčne plati, ko je služabnik ob poveličevanju svoje pridnosti in poštenosti neopazno sabotiral gospodarja in ga tudi po malem kradel. To je tipična lastnost naše uradniške kaste, ki vpije o pregorelosti z delom, o mizernih plačah in o poštenju ( ter kaže na tajkune) ter parazitsko izkorišča gostitelja, to je državo. Vendar po malem in po pameti, da ta ne pogine. To lastnost je ubranila slovenske kmeta pred prevelikimi obremenitvami ( delo in davki), saj je že preventivno kričal o groznih bremenih. To lastnost najdemo tudi pri delodajalcih v odnosu do države in delavcev.

Kult dobre matere in pravičnega, a strogega očeta je bil za rurarno družbo temeljni gradnik, ki se je zgledoval ( ali morda obratno ) po krščanski veri. Oče Bog, ki strogo kaznuje in dobro plačuje ter božja mati Marija, ki nudi vsakemu otroku neizmerno ljubezen, varnost, dobroto in vse, kar simbolizira topel dom. Slabo govoriti o svojih starših, pa čeprav je bil oče sadistični pijanec in mati zafrustrirana teroristka, je nedostojno in čudaško. V pismih bralcev ali iz pripovedi Svetlane Makarovič izvemo, da se pod masko starševske dobrote skriva veliko zlaganosti in gorja.

Znana zavist Slovencev je tudi ena izmed napihnjenih dogem. Nevoščljivost ( ne želi svojega bližnjega blaga) je vključena v deset božjih zapovedi iz Mojzesovega časa. Tudi med sedem poglavitnih grehov je uvrščena. Torej očitno ni le slovenska značilnost. Ker smo zaprta, mala družba, kjer se vsi poznamo, je ta družbeni nadzor močnejši in bolj konkreten. Dokler se bomo poznali med seboj v stilu Prešernove Glose :

Lani je slepar starino

še prodajal, nosil škatle,

meril platno, trak na vatle

letos kupi si graščino…

bo konkretna nevoščljivost prisotna, ki pa bo z odtujenosti in oblikovanju elit vse manjša.

Znanec je rad poudari, da je foušija gibalo napredka.

Morda Slovenci o nevoščljivosti govorimo na glas, medtem ko drugi podobno mislijo, a o tem molčijo.

Ena od napačno razumljenih zablod je tudi dogma o jamrajočih Slovencih in o optimističnih Američanih.

Jamranje je sestavni del obrambne strategije Slovenca, s ciljem, da se mu ne naloži dodatnega dela in ne bremena s strani gospodarja ( država, delodajalec, staršev, šole… ). Tudi poveličevanje tegob je ena izmed magičnih metod zaklinjanja pri odpravljanju težav ali urokov in je morda slovanska značilnost. Američan, ki je zbolel za rakom, bo mantral : Uničil te bom. Premagal te bom!

Medtem bo slovanska duša molila in prosila, da rak obmiruje in da ga naj pusti še nekaj časa živeti ( da otroci končajo šolo, da se otrok oženi, da dobimo vnuke itd). Oba bosta hodila na kemoterapijo, obsevanje, alternativcem in morda celo ozdravela. Američan bo zaključi: Vau! Premagal sem ga! Slovan pa bo le zadovoljno povedal, da ga je zazdravil in da je trenutno vse v najlepšem redu. In pesimistično pristavil: Do nadalnega!

Ta primer kaže na dva predstavnika , ki se odzoveta na iste tegobe na različne načine. Oba sta optimista, saj bolezen zdravita, le da eden ta optimizem kaže in se šopiri, ker je takšen način v tekmovalni družbi zmagovalcev tudi zapovedan.

Povzdigovanje optimizma Američanov je ena od metod izvoza ameriškega načina življenja. Če sončiš zobe ( se smeješ), govoriš z vsakim v stilu ( kako si, fajn) par puhlic, se napihuješ od uspehov in živlenskega optimizma, pri tem pa hodiš psihoterapevtu, jemlješ antidepresive, iščeš srečo v new agi gibanjih , nisi najbolj prepričljiv. Optimizem je v notranjosti človeka ( je ali pa ga ni) in ne v zunanjih manifestacijah, ki so narejene zaradi družbenih norm obnašanja.

Zadnjič sem bral intervju z Američanom, ki je oženjen s Slovenko. O razliki med Američani in Slovenci je povedal naslednjo anekdoto.

Če vprašaš Američana, koliko ima prijateljev, ti do odgovoril : Sto!

Medtem bo Slovenec na isto vprašanje odgovoril, Tri in sedemindevetdeset znancev.

  • Share/Bookmark

Cene kurilnega olja in trg

Da konkurenca in prosto oblikovanje cen znižujeta cena in da je to v korist potrošniku, ne drži.

Primerjajmo cene dizel goriva in kurilnega olja, ki se od 1.4.2016 prosto oblikuje.

Datum          cena disel goriva        cena kurilnega olja

1.4.2016           1,050                  0,705

22.9.2016         1,080                  0,800 ( Petrol)

Porast cene       2,85%                10,6 %

PS.: Ne pozabiti, da se kurilna sezona še ni začela in bi po logiki velika ponudba – malo povpraševanje morale biti cene minimalne. Pa so? Kaj bo, ko nastopi kurilna sezona.

Pa še mimogrede. V Sloveniji je vsaj deset ponudnikov kurilnega olja in zato ne moremo govoriti o premajhni ponudbi. In zanimivo. Para državni Petrol je od ponudnikov še najcenejši.

  • Share/Bookmark

BMZ se že čuti

Ni še dolgo tega, ko je Minister za pravosodje mag, Goran Klemečič zaposlil v vladi bivšega sodnika za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča ( skratka BMZ), svojega profesorja, mentorja in prijatelja.

Sadovi modre poteze se že kažejo. Hrvaško bomo tožili na evropskemu sodišču za človekove pravice, saj je nespoštovanje dogovorov med Slovenijo in Hrvaško o problemu varčevalcev Ljubljanske Banke, že pripeljalo do sodb, da naša modra poteza ( Drnovšek, Arhar, Mejak…) o ustanovitvijo Nove Ljubljanske Banke, na katero smo prenesli aktivo in na stari pustili pasivo, le ni bila tako modra in da mora država ( posredno davkoplačevalci) izplačati hrvaškim varčevalcem hranilne vloge bivše LB z pripadajočimi obrestmi.

Upam, da sta modra pravnika temeljito pretresla problematiko in ocenila realnost dobiti tožbo. Da bi ne šlo le za pridobivanje časa, ki bi se na koncu pokazal kot še ena blamaža.

Rezultat iskanja slik za Boštjan M. Zupančič slike

  • Share/Bookmark

Prešernova proslava

Zadnjič sem si na TV ogledal Prešernovo proslavo in podelitev Prešernovih nagrad. Okoli programa so vsako leto polemike in tudi letos ni drugače. Režiserji pričakujejo uresničitev svojih izvirnih idej, gledalci pa le predstavo, ki bo pela hvalnico naši kulturi, slavila slovenski narod in pihala na našo nečimernost in ponos.

Prvi vtis petja zdravljice v različnih jezikih je pri meni ustvarilo vtis, da gre za svetovni dan kulture. Seveda lahko to sporočilo gledamo tudi drugače. Morda je režiser hotel poudariti slovenske vrednote kot obče človeške in našo kulturo kot del svetovne dediščine.

No, Prešernov nagrajenec Partljič je v zaključnem govoru le malo preveč nakladal in dolgovezil. S kritiko stand up komikov, monologov in dialogov ter zahtevi po posebnem gledališču komedije je malo preveč pihal v svoj rog.

V nadaljevanju , ob vinu in prigrizkih je izstopil režiser Mare Bulc v intervjuju, ko je organizatorje cenzure, ker ga je omejevala v svobodi izražanja, ko ni dovolila na sceni bodeče žice in državnega grba v črno beli tehniki. Naslednji delovni dan so mediji obvestili slovensko javnost, da se pri nas s cenzuro omejuje svoboda izražanja. Nov prijem v majanju Cerarjeve vlade.

Bil sem kar malo začuden. Od kdaj so zahteve in želje naročnika cenzura? Naročnik in plačnik vendar lahko izbira in vpliva na program. Tako je v zgodovini bilo vedno. Tudi Michelangelo pri slikanju Sikstinske kapele ni imel popolnoma proste roke.

Morda bi ne bilo odveč, če bi Prešernov sklad pravočasno razpisal natečaj za scenarij proslave, da bi se lahko vključili v igro tudi neuveljavljeni umetniki. In v tem primeru bi se lahko naročnik svobodno odločal za izbiro scenarija, ki bi ga ocenil za primernega. S tem se bi izognil na korekcijo režiserjeve kreativnosti, ki se baje imenuje cenzura.

  • Share/Bookmark

Prestopanje poslancev

Posebno na levici je pojav preseljevanja poslancev iz stranke v stranko ali pa med neodvisne,  močno prisotno. Ko stranka izgublja moč, ko njihova pričakovanja niso uresničena ali pa pri konkurenčni stranki iztržijo več, se jadrno preselijo. Pravi kruhoborci!

Predlagam, da se zakonsko uredi, da prestop v drugo stranko med mandatom ni mogoč. Pošteno je, da se v primeru nestrinjanja s politiko svoje domicilne stranke poslanec ne strinja in odstopi. Zamenja ga kandidat za poslanca iz čakalne liste.

Gre za dejstvo, da je bil poslanec izvoljen na strankarski listi, stranka ga je kandidirala in vlagala v volilno promocijo. Torej ni neodvisen, saj Janeza Novaka nismo volili izključno zato, ker je fejst fant, pač pa predvsem zato, ker je na listi stranke, ki uživa naše simpatije.

Prav je, da se poslanec lahko odloča tudi po lastni vesti in ne le po strankarski direktivi. Morda je tudi prav, da ga ščiti poslanska imuniteta in da ga stranka zaradi neposlušnosti ne more kar odpoklicati. V primeru resne kršitve zakonov ali etičnega kodeksa , ga tako in tako lahko zamenja državni zbor.

Beganju poslancev zaradi lastnih računov, zaradi pritiskov neformalnih klik na določeno stranko in posredno sesuvanje vlade, čemur smo ravnokar priča, je treba narediti konec.

  • Share/Bookmark

Nacionalna garda-inovacija SDS

Ni še dolgo tega, ko sem na tem blogu ponovno zapisal, da je bila ukinitev naborniške vojske napaka in da argumenti strokovnosti in učinkovitosti profesionalne vojske ne zdržijo na primeru Izraela in Švice. Je pa profesionalna vojska primernejša za zunanje intervencije, kot so Irak, Afganistan in podobno. Avstrijci so celo referendumsko zavrnili predlog za ukinitev naborništva.

Ker se je pokazalo, da tako malo številčna vojska ne more varovati niti meja, kaj jih šele braniti , če pride do razpada EU, ki lahko ponovno navrže nerešene teritorialne probleme. Nato ni namenjen za vojaško reševanje med članicami, pač pa za obrambo proti tujemu sovragu izven vojaške zveze.

V času ministrovanja Janše se je ukinilo obvezno služenje vojaškega roka, prevetrila se je sestava slovenske vojske, prevetrila se je policija. Teritorialne obrambe, ki je bila podobne zasnove kot ameriška nacionalna garda, ni več. Rezervne sestave vojske je relativno malo. Njega dne je imela tudi policija močno rezervno sestavo, ki so jo uporabljali tudi za varovanje večjih javnih prireditev, ni več. Ta posel so prevzele zasebne družbe. Idejo o strankarski vojski je svoj čas imela stranka Marjana Poljška, ko je skušal skrbeti za red in mir z ekipo močnih fantov- prostovoljcev. V tistih časih so vse politične stranke ( tudi SDS) obsodile poskus formiranja strankarske vojske in je projekt padel v vodo.

Stranka, ki je aktivno pomagala razkrojiti obrambni sistem , ki je temeljil na konceptu oboroženega naroda in agendi »nič nas ne sme presenetiti« in zagovarjala najemniško vojsko, ponovno ponuja strankarsko obarvan koncept, zapakiran v ameriški celofan »narodne garde«.

Zakaj narodno gardo, ko pa imamo že uveljavljen model teritorialne obrambe? Zakaj le prostovoljci domoljubi?

Izraz domoljub je pri nas povezan z nacionalističnimi nagibi skrajne desnice. Bomo tem rogoviležem dali orožje in legitimnost, da bodo jutri udarna pest slovenske desnice. Zgodovinsko so podobne falange poznali Italijani pod imenom črno srajčniki, Nemci rjavo srajčnike SA, Jugoslovani Orjuno.

Morda je dovolj le razširiti rezervni sestav vojske in policije?

Morda bo smiselno razmišljati o obveznem vojaškem roku ( kot Avstrijci) in se pripraviti tudi na plan B , če Evropa razpade. Zveza NATO pa tako ni bila namenjena za reševanje konfliktov med posameznimi članicami. Grki zaradi potencialnih konfliktov s Turčijo vzdržujejo številčno vojsko, pa čeprav sta obe državi v Nato paktu.

Spomnim se dr. Rupla, ki je v propagandi za vstop v Nato prepričeval državljane, kako je članstvo najboljši garant varnosti. Spomnim se ga tudi, ko je na soočenjih na TV vehementno poudarjal, da mi nimamo problema s Hrvati glede Piranskega zaliva. Problem ima EU s Hrvaško, saj smo mi že del evropske povezave. Pa poglejte, kaj je naredila EU za ohranitev našega interesa na morju? Še izstop Hrvaške iz arbitražnega sporazuma ne bodo javno grajali.

Zato poudarjam, da srbski pregovor » Pouzdaj se use i u svoje kljuse« drži. Res je nekaj potrebno storiti za krepitev obrambne sposobnosti države.

Vendar ne z falango » domoljubov«, pa četudi jih imenujemo narodna garda.

Poveljnik Ljudske republike Doneck

  • Share/Bookmark