Vnosi v kategoriji 'Politika' ↓

Strokovna odgovornost

Politična in strokovna odgovornost

Pri nas poznamo le kazensko in politično odgovornost. V velikih poslih sta obe prepleteni. Sodišča meljejo kazensko odgovornost, politika pa politično, kadar je razreševanje v funkciji diskreditacije vladajoče stranke ( vlade ) in nabiranja svojih političnih točk.

Nič pa se ne govori o strokovni odgovornosti, ki je pravzaprav izvirni greh v spirali zablod in zlorab. TEŠ 6 je tipični primer, ko so strokovne podlage naročili in plačali izvajalci projekta. Še pri strokovnih ekspertizah se govori le v smislu politične odgovornosti tudi takrat, ko so svoje ekspertize podpisali dr. Tancig, dr. Križanič, dr. Lahovnik, ne kot strokovnjaki, pač pa kot ministri ene od vladajočih opcij.

Brez zaostrene strokovne odgovornosti poslanci ne morejo dobiti verodostojnih strokovnih podlag za kvalitetno odločanje.

Podobna zgodba je pri drugem tiru, ko obe politični opciji mahata s svojimi strokovnimi mnenji. Če so nasprotja prevelika, bi državljan pričakoval tretje mnenje mednarodnih ekspertov in ne referenduma.

Podobno je v gospodarstvu. Vse večje firme so zavezane k reviziji poslovnih poročil s strani revizorske hiše. Pa se kljub temu dogajajo presenečenja kot so Vegradi, Agrokorji, STC , Istrabenzi in podobno. Še nikoli se revizorske hiše za slabo opravljeno delo ni poklicalo na odgovornost in kakšni tudi odvzelo licenco.

Nekako še razumem, da zaradi višjih interesov ne pokličemo na zagovor ( ali pa vsaj javno izpostavimo) tiste revizorske hiše , ki so ocenile baje prevelike bančne luknje , kar nas je stalo nekaj milijard denarja za dokapitalizacijo prenapihnjenih bančnih lukenj. Uglednim firmam, ki lahko vplivajo na našo bonitetno oceno, se pač ni pametno zameriti.

Vendar pa lahko v domači hiši storimo korak naprej pri ugotavljanju strokovne odgovornosti. Prav praksa je postala navada, da novi direktor odkrije skrito izgubo iz obdobja predhodnika in si zagotovi uspeh že s tem, da je izguba v njegovem mandatu manjša.

Vse, ki so zaključna letna poročila revidirali ( gre za zunanje pooblaščene firme) nihče ne vpraša, kako je to mogoče.

V takšnem stanju je zakonsko predpisana revizija brez smisla.

Rezultat iskanja slik za odgovornost slike

  • Share/Bookmark

Volitve

Zakaj nisem volil Novakove?

Zdelo se mi je primerno, da desnica dobi enkrat tudi predsednika države. Novakova se mi je zdela zmerna, ne maščevalna in ne revanšistična. Tudi pri urejanju povojnih pobojev je pokazala za desnico precejšno mero strpnosti in razumevanja pri saniranju te odprte družbene rane, ki Slovence še vedno razdvaja.

Pa se je na soočenjih malo zakvačkala pri obravnavi problemov zdravstva. Vsi so odgovarjali izmuzljivo. Kritizirali so trenutno stanje, se zgražali nad dolgimi čakalnimi vrstami, nad izgubami v bolnišnicah in kritizirali korupcijo pri nabavi zdravil. Novakova pa je jasno povedala, da njena stranka ve, kaj storiti, da ima najboljši program, ki bo reformiral zdravstvo. Pa sem se spomnil bele knjige NSI. V njej je predvidena privatizacija, izenačitev javnega in zasebnega, omejen paket zdravstvenih uslug, ki se financira z zdravstvene blagajne, pluralizem zavarovalnic pri zbiranju denarja in ukinitev monopola zdravstvene blagajne. Takšna pot bi sicer skrajšala čakalne vrste, morda bi bil celo boljši odnos do pacienta ( stranke), vendar pa bi se začel proces razgradnje javnega zdravstva, ki ga brez revolucije ni več mogoče povrniti v začetno stanje. Že pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in omejitvi trajanja koncesij se je sprožil pravi vihar.

Zaradi njenega konkretnega odgovora sem ji odtegnil glas.

V soočenju sem pričakoval malo več konkretnosti. Saj vemo o omejenih pristojnostih predsedniške funkcije, je pa za volivce vseeno zanimivo vedeti za kandidatov odnos do družbenega problema in za način reševanja.

Primeri:

Trditev , da je potrebna zdravstvena reforma, ker so predolge čakalne vrste in ker je preveč korupcije , je premalo.

Obsojanje postavljanje ograj na meji ( Popovič) v času, ko nam je pretila resna nevarnost žepa za begunce in emigrante, je neresno. Seveda pa je na mestu vprašanje odstranitev ograj, če ocenimo, da je balkanska pot dejansko zaprta.

Popovičevo modrovanje ob Pahorjevi trditvi, da je z nekim državnim obiskom pripeljal za skoraj milijardo poslov, češ kje se vidi to v proračunu, je neresno. V proračunu se vidijo le davki in dajatve in ne prihodki iz poslov.

Da je potrebno povišate plače za osebje v domu ostarelih, so vsi enotno prikimavali. Vendar pa je na državniški funkciji potrebno razmišljati državniško. Od kod vzeti denar. Že mala korekcija plač se bo pokazala v višji ceni oskrbovalnine, ki pa jo danes povprečni upokojenec ne zmore.

Potrebno je popravit plače medicinskemu osebju, negovalkam v domovih ostarelih, pomočnicam v vrtcih, vojakom, gasilcem, policistom, je le načelna debata gostilniškega kova. Predsedniški kandidat bi moral odgovoriti, komu vzeti. Od skoraj 200.000 javnih uslužbencev je le 30.000 delavcev državnega sektorja ( uradništvo, vlada, policija , vojska…) ,saj večino predstavljajo javne službe kot so zdravstvo, šolstvo, kultura…

Razbremenit gospodarstvo brez davka na nepremičnine, znižati obdavčitve bogatih ( znižati davek na dobiček, uvesti kapico za visoke plače), torej znižati prihodke državne blagajne in istočasno zagotoviti več denarja za odpravo prej naštetih anomalij, seveda brez dodatnega zadolževanja, je nerešljiv problem.

Prvo razumevanje problema z nakazanimi rešitvami je skušala pojasniti kandidatka SMC dr. Maja Makovec Brenčič , pa jo volivci niso nagradili. Očitno je všečna demagogija polresnic, kritizerstvo in igranje na skrite travme volilnega telesa v stilu Donalda Trumpa, ki je daleč od razuma in realnosti. In ubogi volivci so vedno znova in znova razočarani.

Za preskok iz začaranega kroga polresnic in demagogije pa pričakujem več konkretnosti in razumnosti od organizatorjev soočenj. Ne gre le za to, da vsakdo odgovori na vprašanje s kratkim všečnim odgovorom, pač pa se mu postavi tudi podvprašanje, ki bo pojasnilo njegovo razumevanje in razkrilo njegov dejanski odnos do reševanja družbene in državne problematike.

Ne levo, ne desno – naprej, na bolje ! Za narodov blagor! Za pravično, pravno in socialno državo! Za državo, kjer bodo ljudje srečni ( kateri?) ! Zedinjena Slovenija ( Trst, Gorica, Beljak, Celovec- naša so pravica; morda dodamo še Istro) je geslo, ki je bilo aktualno pred več kot 100 leti.

Te parole so več ali manj puhlice, ki so morda koristne za mobilizacijo naroda, nikakor pa ne za trezni razmislek pred volitvami.

Od narcisoidne Angelce Likovič in populista Šeška takšnih odgovorov ne moremo pričakovati.

Morda bo malo več vsebine v nadaljevanju volilne tekme, ko bosta le še dva kandidata.

V omizju, ki je komentiralo izid volitev, je moralni teolog dr. Ivan Štuhec ponovno načel temo domovinske vzgoje v šolah kot sredstvo za razsvetlitev ljudi o pomenu demokracije in volitev ter volilne udeležbe.

Sam se dobro spomnim predmetov, kot so temelji marksizma, ustava, morala,osnove narodne obrambe, temelji samoupravljanja …, ki so nam vcepljali odnos do socializma, delavskega samoupravljanja, bratstva in enotnosti, pomen NOB.

Pa kaj? Razpadla je Jugoslavija, ukinil se je socializem, ukinilo samoupravljanje, revidiralo NOB.

Toliko v vednost dr. Štuhcu.

  • Share/Bookmark

Za otroke gre- prešuštvo

Splošno znano je, da se mladi vse manj odločajo za poroko. Od leta 1954 ( v času nemoralnega komunizma) do leta 2914 se je v Sloveniji zmanjšalo števila porok od 14.126 na 6.571. V letu 2014 se je 58,3 % drugorojenih otrok rodilo v zunaj zakonski skupnosti. Koliko je bilo šele prvorojenih.

Mladi ne šmirglajo poroke, kaj šele cerkveno. Odločajo se za izven zakonske skupnosti.

Skupnost dveh, pa naj bo civilna ali cerkvena, je že zaradi formalno pravnih in moralnih ( cerkvena) bolj trdna.

Pa o tem vprašanju ne povzdigne glas ne politika, država in ne cerkev. Nekaj časa so v smislu privilegijev in bonitet bili prešuštniki celo nagrajevani preko socialnih transferjev, saj je mati z otrokom prikazala nižji prihodek.

Zanimivo je, da pri takšni skrbi za otroke ( »za otroke gre«) ne spregovori predsednik stranke Primc, ne kandidatka za predsednika države Angelca Likovič, ne RKC, čeprav je evidentno, da gre za prešuštvo, saj zakonska zveza ni registrirana pri božjem posredniku. In prešuštvo je opredeljeno v 10. božji zapovedi kot greh in je tudi uvrščeno med sedem poglavitnih grehov.

Osnov za žuganje s prstom je več kot dovolj, več kot pri kontracepciji in abortusih, saj temeljni dokumenti RKC ne opredeljujejo dovolj točno časa, ko se v plod naseli duša.

Ker pa nam gre bolj za aktivne člane Svete cerkve, kot pa za rešene duše, cerkev in vse njene naveze raje molčijo.

  • Share/Bookmark

Izzivi Cerarjevi vladi

Referendum o gradnji 2. tira. Izzivalec Vili Kovačič in ostali. Slogan: Cerarju ne sme uspeti!

Lakirnica Magna. Izzivalec Green Alpe Adria in ostali ekologi. Domačinov je le za vzorec. Slogan : Mednarodna bitka z velekapitalom. Lakirnica ni vizija Slovenije do 2050.

Arbitražni sporazum – implementacija. Izzivalec Hrvaška in to večkrat dnevno. Slogan Slovenije: Arbitražno sodišče je svoje povedalo. Zakon in EU sta na naši strani!

Hrvaška: Sabor je tudi svoje povedal. Nad njim je le še Bog, ki pa se v konkretne zadeve že od Stare Zaveze naprej ne vmešava.

  • Share/Bookmark

Spotaknili smo Jankovića

Bliža se čas parlamentarnih volitev. Zoran Janković še modro molči, vendar pa ne zanika dovolj odločno možnost, da se ponovno vplete v državno politiko. Za etablirane leve in sredinske stranke(SD, SMC, Desus ) lahko njegova vključitev resno premeša karte.

Očitno 7 sodnih preiskav ni dovolj, da se ga ustavi.

V past prisluhov, ki so mu jo nastavili zaradi drugih kaznivih dejanj, se je ujel v zadevi farmacevtka.

Da osvežimo spomin.

Leta 2014 se je farmacevtka K.R., ki je bila zaposlena v Ljubljanskih lekarnah, ločila. Ostala je sama z dvema otrokoma. Stanovanjski problem je skušala rešiti z nakupom stanovanja, vendar je banka kredit pogojevala z zaposlitvijo za nedoločen čas.

Znano je, da ljubljanski župan Zoran Janković, sprejema tudi ljudi v stiski in marsikomu tudi pomaga. Morda zaradi dobrega srca, morda zaradi demagogije, kdo bi vedel.

In gospa K.R. je poslala svojemu županu mesič, s katerim ga je prosila za sprejem in pomoč. Iz hvaležnosti je pripomnila, da bo naredila vse. Župan ji je dal termin srečanja v mestni hiši v poznih popoldanskih urah.

Zoran Janković zanika koriščenje spolne usluge. Resnih dokazov za to ni, razen izjave farmacevtke policiji, da mu je odslužila dva krat. Je pa farmacevtka dobila službo za nedoločen čas in si očitno z bančnim kreditom rešila stanovanjsko stisko.

Ugled resnega družinskega človeka so mu zrušili, pa čeprav bo morda preiskava pokazala, da Janković ni koristil spolnih uslug, ki mu jih je ponudila v mesiču obupana farmacevtka. Morda bo preiskava pokazala, da je bila potrditev izsiljena in da se je s tem pogodila s tožilstvom, da tudi proti njej ne sproži postopka. Pri korupciji sta namreč kriva oba; tisti, ki nudi in tisti, ki vzame.

V primeru načelnosti bi morali razširiti preiskavo še na farmacevtko, na direktorja Ljubljanskih lekarn, na kadrovsko službo, ki je posredovanje župana realizirala. Prav tako bi morali sklep o zaposlitvi za nedoločen čas razveljaviti.

Pa ne bo nič od tega. Morda se bo celo tožilka Žgajnerjeva na nek način opravičila, ker je dovolila objavo nepomembnega prisluha za že sprožene druge preiskave. Veliki Klemenčič je hitro stopil v akcijo, da je pomiril vplivno srenjo, češ primer »farmacevtka« ni začetek nove prakse in novih standardov, pač pa le osamljen dogodek, ki se je zgodil skoraj po nerodnosti. Kakšne posledice ima objava za Jankovičevo družino, kakšne posledice za družino farmacevtke z dvema odraščajočima otrokoma, kako se počutijo vodilni kadri v Ljubljanskih lekarnah, ki so se pokazali kot marionete velikega Zokija. To tožilke ne zanima. Njena naloga je, da Jankoviča ustavi in ga diskreditira pred javnostjo.

Verjetno specializirana državna tožilka ni bila solist, pač pa je svoje ime dala v službo interesov tistih krogov, ki si Jankovića in njegove Pozitivne Slovenije ne želijo na volitvah.

  • Share/Bookmark

Majejo Trumpa

Meni nerazumljivo pogrevanje »ruskega vmešavanja« v ameriške predsedniške volitve, saj je znano, da se posebno Amerika aktivno vmešava v volitve drugih držav preko financiranja strank, nevladnih organizacij, raznih društev prijateljstva ali kar direktno preko svojih veleposlaništev. Ameriški veleposlanik Mussomeli pri volitvah , ko je Jankovič sestavljal vlado, ni ostal brez greha.

Še posebno pa so pri vplivanju na volilni izid aktivni mediji, ki so v »službi« zahodnih demokratičnih principov.

Zakaj torej takšen vik in krik, če so Rusi počeli delček tega, kar ZDA prakticira stalno?

Problem mi je pojasnil znanec, ki živi v ZDA.

37. predsednika ZDA Richarda Nixona so zaradi prikrivanja ( ne organiziranja) prisluškovalne afere na sedežu konkurenčne stranke tako dolgo mrcvarili, da je odstopil s predsedniške funkcije. V tistih časih je bilo prisluškovanje nemoralno, sploh pa politični ugledni stranki ( demokratom). Nastala je znana afera Watergate.

Danes je samo prisluškovanje zaradi vsesplošne prakse devalviralo. Še vedno pa demoniziranje večne tekmice hladne vojne Rusije prinaša med ljudstvom dovolj čustvenega naboja, da potenciranje vloge Rusije meče dvom na poštenost volitev, še posebno, ker poslovni stiki in drugi kontakti Trumpove družine s sodelavci namigujejo na dogovorjeno akcijo. Sklepanje nas vodi do prepričanja, da je sedaj ameriški predsednik talec Rusov, saj sam izraža javno simpatije do Putina in napoveduje zboljšanje odnosov. Trdorokci in vsi tisti, ki mu hočejo dati lekcijo, ne popuščajo. Hladilnik ameriško ruskih odnosov prestavljajo na nižjo temperaturo.

So pa Rusi dovolj demonizirani, da se na tej osnovi nabere dovolj gneva, ki bi lahko odnesel Donalda Trumpa po poti Nixona.

Gnev je skoraj tako velik, kot bi bil, če bi izvedeli , da si je papež pomagal pred konklavo s črno mašo.

Rezultat iskanja slik za donald trump slike

  • Share/Bookmark

Pristop k uresničevanju arbitražnega sporazuma

Razglašen ali uglašen pristop do uresničevanja arbitražnega sporazuma? Kdo bi vedel!

Cerar gosti hrvaškega premiera na kosilu, Erjavec kosilo bojkotira. Cerar bi se pogovarjal o implementaciji, Erjavec se nima kaj pogovarjati, dokler Plenković javno ne sprejme razsodbe arbitražnega sodišča.

Ali je naša vlada razglašena, neenotna?

Morda pa gre za dogovorjeno taktiko ( dober in slab policaj), ko podrejeni napenjajo, šef miri in usklajuje. Takšen pristop k reševanju problemov je v politiki in v poslovnem svetu že dolgo poznan.

Rezultat iskanja slik za sporna meja na morju slike

  • Share/Bookmark

Delavsko samoupravljanje

Samoupravljanje ni delavska participacija, pač pa je nekaj več. Delavci preko samoupravljanja določajo razvojno politiko, postavljajo in odstavljajo vodstva, gospodarijo s sadovi svojega dela.

Pa smo mislili, da bo ta jugoslovanska inovacija, avtorja Edvarda Kardelja in tovarišev, s prehodom v meščansko demokracijo ob osamosvojitvi pozabljena. Pa ni.

Za časa vlade Boruta Pahorja so železničarji odločali o lastniških povezavah in preprečili vstop nemških železnic (DB) v njihovo lastniško strukturo.

Danes delavci Luke Koper želijo postavljati in odstavljati vodstvo, ščitijo nadzorni svet in posredno vodstvo pred večinskim lastnikom ( slovenski državni holding) in varujejo svoje podjetje pred tujimi sovlagatelji ( Madžari preko vlaganja v 2. tir).

Ker ni več organizirane oblike samoupravljanja, se to realizira preko sindikatov, delavskega zastopnika ali pa kar preko zbora delavcev.

Teh manifestacij samoupravljanja smo imeli kar nekaj. V Termoelektrarni Šoštanj jim ni uspelo obvarovati direktorja Rotnika, v Heliosu niso uspeli preprečiti prodajo tovarne , v Cinkarni so jim pomagali okoljevarstveniki, ki so vse kupce odgnali.

Ko pa samoupravna pobuda dobi vsaj prikritega zaveznika lobijev ali politične stranke, je uspeh bolj verjeten. Na železnici je bil glavno motiv, da Pahorju ne uspe projekt, ki ga je načrtoval preko svojega svetovalca z nemškimi železnicami.

Prav tako je tokrat z Luko Koper. Cerarjeva vlada se mora pokazati kot opravilno nesposobna in ji ne sme uspeti noben resen projekt v času pred volitvami.

Tako mora biti, pa četudi povlečemo iz arhivov delavsko samoupravljanje.

  • Share/Bookmark

Majamo vlado

Bliža se predvolilni čas in sedaj je trenutek, da prikažemo Cerarjevo vlado kot nesposobno, ki ji ne uspe noben resen projekt. Bili so časi, ko smo majali z interpelacijami razne ministre, da bi povečali razpoke znotraj vladajoče koalicije. Interpelirali smo notranjo ministrico zaradi slabih plač in slabe opremljenosti policije in ne zaradi bodeče žice ali posebnih pooblastil policije. Interpelirali smo ministrico za delo zaradi koroške deklice in velenjskih dečkov. Ministra za okolje in prostor zaradi barake, ki ni imela gradbenega dovoljenja ( V RS je okoli 300.000 objektov, zgrajenih na črno).

Vladi smo očitali, da ne spelje zdravstvene reforme, da ne naredi ničesar za gradnjo drugega tira in ne novelira zakona o delovnih razmerjih, s čemer bi zagotovili v veselje delodajalcem bolj fleksibilno delovno silo. Ničesar tudi ne naredi za privabitev tujih investicij.

Pa kljub nesposobnosti vlade dosegamo zavidljivo gospodarsko rast. Beležimo padec brezposelnosti. Davčne blagajne so povečale prilive in zmanjšale krajo države s strani podjetnikov.

Pojavlja se scenarij iz preteklosti, ko je SDS minirala z referendumom pokojninsko reformo in jo po izvolitvi sama takoj izpeljala. Prav tako je Pahorjevi vladi s pomočjo nacionalnega interesa in jurišnikov SŽ in Luke Koper uspelo zaminirati projekt vstopa DB ( nemške železnice) v Luko, Interevropo in železnice, kljub toliko opevanem vstopu tujega kapitala in umika države iz gospodarstva s strani slovenske desnice.

Znanec, verni privrženec Janše, je načel temo 2. tira kot projekt podoben TEŠ 6. Operiral je z cenami kot velik strokovnjak: tu dvesto milijonov, tam tristo… Ne ve zakaj vabiti v projekt Madžare, ko pa ga zmoremo zgraditi sami. O priporočilih Bruslja o javno zasebnem partnerstvu, o vključevanju več držav v logistiko, ni hotel niti slišati. Zakaj pa prodajati Helios, Cinkarno, Telekom, NLB… , če so to donosni projekti, je preslišal. V tej smeri ni dala centrala ustreznih smernic. Važno je le, da se projekt ne začne v mandatu te vlade. Ga bomo začeli po volitvah mi, skupaj z našimi prijatelji Madžari.

Naenkrat je postal veliko ljubitelj narave, saj se postavlja ponovno projekt Magna in zanimivo, tudi Kemisa. Kemis je le kot primer neučinkovite in nesposobne vlade Mira Cerarja in nima drugega političnega sporočila.

Mislim pa, da je zaradi želje po višjem BDP (in na tem temelječem navideznem uspehu vlade) zanemarjeno temeljno vprašanje; V kakšni Sloveniji želimo živeti?

Menim, da lakirnica Magne spada le na degradirane površine ( kot je okolica Tovarne dušika Ruše, Tovarne glinice v Kidričevem in še kje), ki so dovolj blizu Maribora in imajo prometno infrastrukturo ( ceste, železnica). Morda bi morali investitorju ponuditi lokacije po naši izbiri tudi za ceno, če se preseli drugam. Razlastitev, ko z posestnikom ni mogoč dogovor in ko gre za pomemben objekt, pa se mi zdi normalna in je primerjava z denacionalizacijo po 2. svetovni vojni nekorektna.

Bi pa podprl referendum o širitvi Luke Koper. Ali pri dobrih 30 km obale prenesemo tako veliko pristanišče z vso ustrezno infrastrukturo. Ali moramo postati novi Hamburg. Ali damo prednost turizmu, ribolovu, naravi, solinam ali pristanišču?

To so zame vprašanja, o katerih bi rad slišal mnenje Slovencev. Traso, sistem vleke, cene posameznih gradbenih faz pa bi pustil stroki. Prebral sem sicer Duhovnikov inovacijski predlog, vendar se o njem ne upam opredeljevati. Sem premalo strokoven.

  • Share/Bookmark

Posebna palica za posebne Slovence

V zgodovini je bilo že marsikaj videno. Imeli smo posebne policije za posebne naloge, ko so razni prekucuhi ogrožali in napadali takratni red in mir ( ČEKA, Gestapo. OZNA… ). Danes imamo pri nas Nacionalni preiskovalni urad NPU, ki je namenjen za preganjanje najhujših falotov. Imamo tudi Specializirano državno tožilstvo, z grupo najbolj usposobljenih tožilcev, ki bodo ulovljene lumpe spravili v zapore. Ker pa očitno sodišče ne sledi usposobljenosti NPU in specializiranega tožilstva, nov kandidat za generalnega državnega tožilca predlaga ustanovitev »super« sodišča, ki bi ulovljene in obtožene falote tudi ustrezno procesiralo. Minister Klemenčič je konkretnim ukrepom za povečanje učinkovitosti sodišč naklonjen.

S specializiranimi in posebnimi sodišči ima družba izkušnje. Res so učinkovita. Vprašljiv pa je njen vpliv na razvoj demokracije, človekovih pravic in enakost pred zakonom. Morda bomo že jutri imeli posebna sodišča ( po zgledu posebnega vojnega sodišča v Guantanamu) , ki bodo sodila v prvi fazi teroristom, potem beguncem in na koncu političnim nasprotnikom.

Sam pomen specialne policije še razumem, posebnega tožilstva že manj in še manj posebnih sodišč. V mislih nimam specializirana sodišča ( civilno pravo, gospodarsko, družinsko…) , pač pa posebno, ki sodi obsojencem po posebni kvalifikaciji , ki opredeli družbeno težo kaznivega dejanja.

In to razmišljanje je šlo kar tiho mimo javnosti.

Razburjamo se zaradi zakona o Sovi, ki bi naj dobila pooblastila za delo, ki ga opravljajo tako vse obveščevalne službe. Meni je pomembno, da prisluhi, ki jih pridobi brez sodnega naloga, ne štejejo kot dokaz v sodnem postopku. In kolikor vem, tako tudi ostane.

  • Share/Bookmark